Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (7.914-7.938)



  1.      bifé  -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem // miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja ♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
  2.      biftek  tudi beefsteak -a [bíftek] m () na hitro opečen goveji zrezek: speči biftek; biftek z jajcem ♦ gastr. tatarski biftek iz zmletega surovega govejega mesa, začinjenega z devetimi začimbami
  3.      bíglica  -e ž () nar. vžigalica: prižgati biglico
  4.      bíkec  -kca m () 1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev 2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina)
  5.      bíkič  -a m () nar. vzhodno bikec: lepo raščen bikič
  6.      bikobórec  -rca m (ọ̑) zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom: bikoborci v slikovitih nošah
  7.      bikobórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bikoborce ali bikoborbo: bikoborska parada; bikoborsko oblačilo / bikoborska arena
  8.      bíkóničen  -čna -o prid. (-ọ́) arheol. ki ima obliko dvojnega stožca: bikonična vaza
  9.      bíks  -a m (í) zastar. loščilo (za čevlje): škatlica biksa ∙ ekspr. ima čevlje na biks zelo se mu svetijo
  10.      bíksati  -am nedov. (í) pog. 1. loščiti: biksati parket; biksati čevlje 2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa
  11.      bíl  -à -ó inopisni deležnik od biti sem ( ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi
  12.      bílja  -e ž () star. dan pred praznikom: božična bilja
  13.      bílje  bílj ž mn. ( ) nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar)
  14.      bílo  -a s (í) 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna napravatekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu
  15.      bílo  vez. () zastar. naj (si) bo, bodisi: bilo pozimi bilo poleti, nikoli ni nosil klobuka
  16.      bímetalízem  -zma m (-) fin. denarni sistem, ki temelji na zlati in srebrni podlagi: odprava bimetalizma
  17.      bíncati  -am nedov. () nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal
  18.      bíncelj  -clja m (í) del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem; bicelj: konji so se do bincljev ugrezali v blato
  19.      bíngelj  -glja tudi -na [gǝl] m (í) pog. kar visi, binglja: bingelj pri uri // nav. mn., šalj. noga
  20.      bíngeljc  -a [gǝl] m () pog. kar visi, binglja: oder, okrašen z lampijončki, pisanimi bingeljci in zastavicami; kapuce z bingeljci
  21.      bínkošten  -tna -o prid. () nanašajoč se na binkošti: binkoštna nedelja / binkoštni prazniki ♦ vrtn. binkoštni nagelj vrtni nagelj nizke rasti z dišečimi cveti raznih barv
  22.      bínkoštnica  -e ž () nar. potonika
  23.      binókel  -kla m (ọ́) star. daljnogled za obe očesi: gledati z binoklom; gledališki binokel kukalo
  24.      biológičen  -čna -o prid. (ọ́) star. biološki: biologična reakcija
  25.      biologíja  -e ž () veda o življenju organizmov: razvoj biologije; molekularna biologija; biologija človeka, morja / profesor biologije

   7.789 7.814 7.839 7.864 7.889 7.914 7.939 7.964 7.989 8.014  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA