Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (7.876-7.900)



  1.      betón  -a m (ọ̑) gradbeni material iz cementa, peska in vode: mešati, pripravljati beton; oporniki iz betona // kar je iz betona: razbijati beton; kamor si pogledal, samo beton / spi na betonu na betonskih tlehgrad. armirani beton ojačen z armaturo; lahki beton izdelan iz votličastega agregata; prednapeti beton pri katerem se z armaturo doseže pritisk, preden deluje obtežitev
  2.      bétvece  in bétevce -a [vǝc; tǝv] s (ẹ̑) betvica: betvece denarja
  3.      bétvica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od betva: a) betvica hrane / ekspr. zapravil je vse do zadnje betvice; niti za betvico ni boljši b) betvica šmarnice ♦ anat. dlačna, lasna betvica del dlake, lasu, ki moli iz kože
  4.      bevánda  -e ž () nar. zahodno z vodo mešano vino: piti bevando
  5.      bévskati  -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom
  6.      bèza  -e [bǝz] ž (ǝ̀) nar. zahodno bezeg: jagode beze
  7.      bezáti  -ám [bǝz] nedov.) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom!
  8.      bezèg  -zgà tudi bèzeg -zga [bǝz] m (ǝ̏ ; ǝ̀) grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete // cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga ◊ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris
  9.      bézgati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dirjati, divjati: otroci so bezgali med bajtami
  10.      bezjáča  -e ž (á) zastar. široka tesarska sekira; tesača: izdeloval je grablje in toporišča za bezjače
  11.      bezják  -a m (á) star. neumnež, tepec: teh bezjakov ne bo težko ogoljufati
  12.      bezníca  -e ž (í) zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo
  13.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži
  14.      béži  -te medm. (ẹ̄) izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni; beži no, nikoli ne boste zmagali; beži no, beži; ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati
  15.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
  16.      bíatlon  -a m () šport. tekmovanje v smučarskem teku in streljanju s puško: državno prvenstvo v biatlonu
  17.      bíbavica  -e ž () izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico ♦ navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko
  18.      bíbličen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na biblijo, svetopisemski: biblična snov, zgodba / biblični slog biblijski; biblična arheologija arheologija, ki proučuje življenje in kulturo narodov, o katerih govori biblija
  19.      bíblija  -e ž (í) temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere, sveto pismo: biblija obsega staro in novo zavezo; citat iz biblije / bral je iz stare, debele biblije / Dalmatinova Biblija; pren. Marxov Kapital imenujejo biblijo delavskega razreda
  20.      bibliofíl  -a m () ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih: ta knjiga je za bibliofile prava poslastica
  21.      bibliotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na biblioteko; knjižničen, knjižničarski: sto tisoč zvezkov bibliotečnega gradiva; bibliotečni zakon / bibliotečno poslopje
  22.      bíca 2 -e ž () nar. severozahodno ovca: zapazil je ujedo, ki je napadla bico
  23.      bícek  -cka m () nar. severozahodno mlad ovčji samec; bacek: bicek je že začel butati
  24.      bícelj  -clja m (í) vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj
  25.      biciklíst  -a m () 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič)

   7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA