Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (7.801-7.825)



  1.      benečánski  -a -o prid. () beneški: benečanski plemič; benečanska republika / benečansko slikarstvo, zrcalo
  2.      benediktínec  -nca m () 1. menih reda sv. Benedikta: cerkev benediktincev 2. francoski zeliščni liker zlato rumene barve: kozarček žlahtnega benediktinca
  3.      benediktínka  -e ž () 1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah 2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke
  4.      beneficírati  -am dov. in nedov. () jur., navadno v zvezi z doba šteti, upoštevati več, kot dejansko je: beneficirati delovno, zavarovalno dobo beneficíran -a -o: beneficiran delovni staž
  5.      benéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož; beneška republika / beneško zrcalo ♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske; venecijanka; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom 2. nanašajoč se na Benečijo: beneška meja; beneško narečje
  6.      Benétke  -nétk ž mn. (ẹ̑) v zvezah: iron. tu gor se usedi, pa boš Benetke videl kar pričakuješ, ne boš dobil; ekspr. tako te bom, da boš Benetke videl zelo te bom pretepel
  7.      bengáličen  -čna -o prid. (á) v zvezi bengalični ogenj ognjemet v različnih, pisanih barvah: na stolpu je zagorel bengalični ogenj / bengalična luč je osvetlila sobo
  8.      benígen  -gna -o prid. () med. nenevaren, neškodljiv, ant. maligen: benigni tumor; benigna bula / benigen potek bolezni ugoden
  9.      benzén  -a m (ẹ̑) kem. osnovni aromatski ogljikovodik: derivati benzena
  10.      benzidín  -a m () kem. aromatski amin za proizvodnjo umetnih barvil
  11.      bér  -í ž (ẹ̑) star. (čebelja) paša: »Sonca čakajo, da bi šle na ber,« jih [čebele] je razumel (I. Zorec); ajdova ber / ber zdravilnih zeli nabiranje
  12.      béra  tudi bíra -e ž (ẹ́; í) 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed 2. redko nabiranje: priti na bero ♦ čeb. jesenska bera paša 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv
  13.      beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svojeigr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka
  14.      beráč 2 -a m (á) 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače
  15.      beračíja  -e ž () ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo
  16.      beráčiti  -im nedov.) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen
  17.      beráški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na berače: a) beraška malha ∙ priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb ♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju 2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja
  18.      berbêrec  -rca m () vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu
  19.      bêrek  -a m () nar. stara, nekdanja rečna struga, močvirje: Stare vrbe ob bereku so bile polne gnezd (F. Godina)
  20.      berétka  -e ž (ẹ̑) baretka: nosil je modro beretko
  21.      bergamótka  -e ž (ọ̑) agr. zelo aromatična hruška okroglaste oblike in zelenkasto rjave barve: švicarska bergamotka
  22.      bêrgmanski  -a -o prid. () elektr., v zvezi bergmanska cev cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona
  23.      beribêri  -ja m () med. bolezen zaradi manjkanja vitamina B1: zboleti za beriberijem
  24.      beríl  -a m () min. heksagonalni berilijev in aluminijev silikat: akvamarin in smaragd sta različka berila
  25.      berílij  -a m (í) kem. zelo trda lahka kovina sive barve, element Be: pridobivati berilij

   7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA