Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (7.701-7.725) 
- baziléj -a m (ẹ̑) v bizantinski državi vladar, cesar: mogočni bazilej ♪
- bazílika 1 -e ž (í) 1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike // rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra 2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje ♪
- bazílika 2 -e ž (ȋ) bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: vonj rožmarina in bazilike ♪
- bazilikálen -lna -o prid. (ȃ) arhit. ki je v slogu bazilike: bazilikalna stavba; bazilikalni tloris / bazilikalna okna ♪
- bazilísa -e ž (ȋ) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: bazilej in bazilisa ♪
- bazilísk -a m (ȋ) 1. v orientalski mitologiji kači podobno bitje, ki ubija s pogledom: glava z očmi baziliska; gleda kot bazilisk 2. zool. tropski kuščar, ki živi v Srednji Ameriki, Basiliscus: bal se je gadov, baziliskov in druge golazni 3. v srednjem veku velik top: za napad niso imeli niti dovolj vojaštva niti baziliskov ♪
- bazofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na apnenčastih tleh: bazofilna rastlina ♦ kem. ki se obarva z bazičnimi barvili ♪
- báža -e ž (á) nav. rod. ed., slabš. vrsta, sorta: sin je čisto druge baže kot oče; niso take baže ljudje, da bi goljufali; to je značilno za človeka njegove baže / tam prodajajo blago vsake baže ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste ♪
- beat -a [bít] m (ȋ) 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba ♪
- beatifikácija -e ž (á) rel. proglasitev za blaženega: predlagati beatifikacijo škofa Baraga ♪
- beaufórt -a [bofor] m (ọ̑) meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov ♪
- Beaufórtov -a -o [boforov] prid. (ọ̑) meteor., v zvezi Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča ♪
- béba -e ž (ẹ̑) zastar. deklica, punčka ♪
- bêbavost tudi bébavost -i ž (é; ẹ́) duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu ♦ med. starostna bebavost ♪
- bêbec tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga ♪
- bebljáti -ám [bǝb in beb] nedov. (á ȃ) 1. nerazločno govoriti: pijanec beblja s težkim jezikom // poskušati govoriti, nepopolno izgovarjati: mala beblja 2. slabš. govoriti, pripovedovati: neprestano beblja neumnosti ♪
- béc -a m (ẹ̑) zastar. ficek, božjak: nimam niti beca ♦ num. beneški novec za pol solda ♪
- becáti -ám [bǝc] nedov. (á ȃ) nar. brcati: kočijaž je becal konje; becal ga je z nogo pod mizo ♪
- beckáti -ám [bǝc] nedov. (á ȃ) redko drezati, bezati: kar naprej becka v pipo ♪
- bèč -à in -a [bǝč] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) nar. zahodno sod ♪
- bečáti -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í) 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči 2. star. beketati: ovce bečijo ♪
- bečkà -è tudi bèčka -e [bǝč] ž (ȁ ȅ; ǝ̏) star. kad, čeber: bečka za zelje ♪
- bečvà -è tudi bèčva -e [bǝč] ž (ȁ ȅ; ǝ̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod ♪
- bèčvast -a -o [bǝč] prid. (ǝ̏) arhit. banjast: bečvasti obok ♪
- bedánec -nca m (á) nar. gorenjsko, po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divji mož ♪
7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 
