Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (7.689-7.713)



  1.      bátjuška  -e m () spoštljivo, v ruskem okolju oče, očka: batjuška car; pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič)
  2.      bávh  -a m () nar. koroško belkast vol
  3.      bávha  -e ž () nar. koroško belkasta krava
  4.      báviti se  -im se nedov.) raba peša ukvarjati se: baviti se z lovom, s politiko; baviti se z mladino; bavi se z mislijo, da bi odšel; resno se baviti s finančnimi vprašanji / baviti se z italijanščino študirati italijanščino, s prevajanjem prevajati
  5.      bávša  -e ž () nar. belkasta krava: Bavša je dvignila rep in nerodno zaritala po vrtu (C. Kosmač)
  6.      báza 1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo na bazi delovne storilnosti // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke ◊ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje
  7.      bazáltov  -a -o prid. () redko bazalten: bazaltova barva
  8.      bázedov  -a m () med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: imeti bazedov
  9.      bázedovka  -e ž () med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: zdravilo za bazedovko
  10.      bazén  -a m (ẹ̑) 1. obzidan prostor za vodo: kopati se v bazenu; betoniran bazen; plavalni, zimski bazen; bazen s termalno vodo / akumulacijski bazen hidroelektrarne ♦ šport. olimpijski bazen dolg 50 metrov 2. s prilastkom ozemlje okoli kakega središča; področje, območje: gospodarska vloga Maribora in mariborskega bazena; podonavski, zasavski bazen; države sredozemskega bazena / krimski rekreacijski bazen // okoliš z naravnimi bogastvi: gozdarsko-lesni bazen; premogovni, surovinski bazen
  11.      bázičen 1 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na baza1: bazična industrija; bazične investicije; bazična znanost ♦ lingv. bazični slovar slovar, ki vsebuje najpogostnejše besede
  12.      bázičen 2 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na baza2: bazična reakcija; bazično barvilo
  13.      baziléj  -a m (ẹ̑) v bizantinski državi vladar, cesar: mogočni bazilej
  14.      bazílika 1 -e ž (í) 1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike // rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra 2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje
  15.      bazílika 2 -e ž () bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: vonj rožmarina in bazilike
  16.      bazilikálen  -lna -o prid. () arhit. ki je v slogu bazilike: bazilikalna stavba; bazilikalni tloris / bazilikalna okna
  17.      bazilísa  -e ž () v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: bazilej in bazilisa
  18.      bazilísk  -a m () 1. v orientalski mitologiji kači podobno bitje, ki ubija s pogledom: glava z očmi baziliska; gleda kot bazilisk 2. zool. tropski kuščar, ki živi v Srednji Ameriki, Basiliscus: bal se je gadov, baziliskov in druge golazni 3. v srednjem veku velik top: za napad niso imeli niti dovolj vojaštva niti baziliskov
  19.      bazofílen  -lna -o prid. () bot. ki raste na apnenčastih tleh: bazofilna rastlina ♦ kem. ki se obarva z bazičnimi barvili
  20.      báža  -e ž (á) nav. rod. ed., slabš. vrsta, sorta: sin je čisto druge baže kot oče; niso take baže ljudje, da bi goljufali; to je značilno za človeka njegove baže / tam prodajajo blago vsake baže ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste
  21.      beat  -a [bít] m () 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba
  22.      beatifikácija  -e ž (á) rel. proglasitev za blaženega: predlagati beatifikacijo škofa Baraga
  23.      beaufórt  -a [bofor] m (ọ̑) meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov
  24.      Beaufórtov  -a -o [boforov] prid. (ọ̑) meteor., v zvezi Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča
  25.      béba  -e ž (ẹ̑) zastar. deklica, punčka

   7.564 7.589 7.614 7.639 7.664 7.689 7.714 7.739 7.764 7.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA