Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (7.689-7.713) 
- bátjuška -e m (ȃ) spoštljivo, v ruskem okolju oče, očka: batjuška car; pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič) ♪
- bávh -a m (ȃ) nar. koroško belkast vol ♪
- bávha -e ž (ȃ) nar. koroško belkasta krava ♪
- báviti se -im se nedov. (á ȃ) raba peša ukvarjati se: baviti se z lovom, s politiko; baviti se z mladino; bavi se z mislijo, da bi odšel; resno se baviti s finančnimi vprašanji / baviti se z italijanščino študirati italijanščino, s prevajanjem prevajati ♪
- bávša -e ž (ȃ) nar. belkasta krava: Bavša je dvignila rep in nerodno zaritala po vrtu (C. Kosmač) ♪
- báza 1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo na bazi delovne storilnosti // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke ◊ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do
katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje ♪
- bazáltov -a -o prid. (ȃ) redko bazalten: bazaltova barva ♪
- bázedov -a m (ȃ) med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: imeti bazedov ♪
- bázedovka -e ž (ȃ) med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: zdravilo za bazedovko ♪
- bazén -a m (ẹ̑) 1. obzidan prostor za vodo: kopati se v bazenu; betoniran bazen; plavalni, zimski bazen; bazen s termalno vodo / akumulacijski bazen hidroelektrarne ♦ šport. olimpijski bazen dolg 50 metrov 2. s prilastkom ozemlje okoli kakega središča; področje, območje: gospodarska vloga Maribora in mariborskega bazena; podonavski, zasavski bazen; države sredozemskega bazena / krimski rekreacijski bazen // okoliš z naravnimi bogastvi: gozdarsko-lesni bazen; premogovni, surovinski bazen ♪
- bázičen 1 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na baza1: bazična industrija; bazične investicije; bazična znanost ♦ lingv. bazični slovar slovar, ki vsebuje najpogostnejše besede ♪
- bázičen 2 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na baza2: bazična reakcija; bazično barvilo ♪
- baziléj -a m (ẹ̑) v bizantinski državi vladar, cesar: mogočni bazilej ♪
- bazílika 1 -e ž (í) 1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike // rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra 2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje ♪
- bazílika 2 -e ž (ȋ) bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: vonj rožmarina in bazilike ♪
- bazilikálen -lna -o prid. (ȃ) arhit. ki je v slogu bazilike: bazilikalna stavba; bazilikalni tloris / bazilikalna okna ♪
- bazilísa -e ž (ȋ) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: bazilej in bazilisa ♪
- bazilísk -a m (ȋ) 1. v orientalski mitologiji kači podobno bitje, ki ubija s pogledom: glava z očmi baziliska; gleda kot bazilisk 2. zool. tropski kuščar, ki živi v Srednji Ameriki, Basiliscus: bal se je gadov, baziliskov in druge golazni 3. v srednjem veku velik top: za napad niso imeli niti dovolj vojaštva niti baziliskov ♪
- bazofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na apnenčastih tleh: bazofilna rastlina ♦ kem. ki se obarva z bazičnimi barvili ♪
- báža -e ž (á) nav. rod. ed., slabš. vrsta, sorta: sin je čisto druge baže kot oče; niso take baže ljudje, da bi goljufali; to je značilno za človeka njegove baže / tam prodajajo blago vsake baže ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste ♪
- beat -a [bít] m (ȋ) 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba ♪
- beatifikácija -e ž (á) rel. proglasitev za blaženega: predlagati beatifikacijo škofa Baraga ♪
- beaufórt -a [bofor] m (ọ̑) meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov ♪
- Beaufórtov -a -o [boforov] prid. (ọ̑) meteor., v zvezi Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča ♪
- béba -e ž (ẹ̑) zastar. deklica, punčka ♪
7.564 7.589 7.614 7.639 7.664 7.689 7.714 7.739 7.764 7.789