Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (764-788) 
- cékarček -čka m (ẹ́) manjšalnica od cekar ♪
- celuláren -rna -o prid. (ȃ) biol., navadno v zvezi celularna teorija nauk o sestavi organizmov iz celic ♪
- cementár in cemêntar -ja m (á; ȇ) delavec v proizvodnji cementa: silikoza je pogostna pri cementarjih // delavec, ki cementira ♪
- cementárna -e ž (ȃ) tovarna cementa: cementarna v Trbovljah; dim iz cementarn; delavec v cementarni ♪
- ceremoniár -ja m (á) kdor vodi slavnosti, obrede: cerkveni, dvorni ceremoniar / ceremoniar je napovedal novega obiskovalca ♪
- cerkárija -e ž (á) zool. repata ličinka velikega metljaja ♪
- cêsar -árja m (é á) 1. v nekaterih državah vladar: avstrijski, etiopski, rimski cesar; star. svetli cesar / za cesarja Jožefa II. med vladanjem / star. nikjer pod cesarjem mu ni enakega ∙ bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; star. služiti cesarja biti pri vojakih; preg. kjer nič ni, še cesar pravico zgubi kjer nič ni, ni kaj vzeti 2. zastar. denar: cesar se ga ne drži ♪
- cesaríca -e ž (í) 1. v nekaterih državah vladarica: cesarica Marija Terezija 2. cesarjeva žena: cesar in cesarica ♪
- cesarìč -íča m (ȉ í) star. cesarjevič: mladi cesarič ♪
- cesaríčna -e ž (ȋ) cesarjeva hči: pravljična cesarična ♪
- cesárjev -a -o (á) svojilni pridevnik od cesar: cesarjev sin / na steni je visela cesarjeva podoba ♪
- cesarjevánje -a s (ȃ) redko vladanje cesarja: Napoleonovo cesarjevanje ♪
- cesárjevič -a m (á) cesarjev sin: cesarju se je rodil cesarjevič ♪
- cesaróst -i ž (ọ̑) redko cesarska oblast: nadel si je znamenja cesarosti // nekdaj naziv za cesarja: bil je služabnik njegove cesarosti / kot nagovor storil bom po vašem ukazu, cesarost ♪
- cesárski -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor; cesarski namestnik 2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik; cesarska blagajna, služba; cesarske postave; cesarsko-kraljevi [c. kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna ● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v
žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj ◊ friz. cesarska brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim cesársko prisl.: cesarsko živeti; sam.: star. cesarski niso kos Benečanom avstrijska vojska ♪
- cesárstvo -a s (ȃ) država, ki ji vlada cesar: rimsko cesarstvo / razglasiti državo za cesarstvo ♪
- cesionár -ja m (á) jur. oseba, na katero preide odstopljena terjatev, prevzemnik (terjatve) ♪
- céstar -ja m (ẹ̑) delavec, ki oskrbuje določeni del ceste: zaposlili so ga kot cestarja ♪
- cestarína -e ž (ȋ) redko cestnina: plačevati, pobirati cestarino ♪
- céstarski -a -o (ẹ̑) pridevnik od cestar: cestarska hišica, služba ♪
- cestnínar -ja m (ȋ) kdor pobira cestnino ♪
- cévarka -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales ♪
- cevárna -e ž (ȃ) izdelovalnica cevi: obratovodja cevarne ♪
- cévkar -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. mnogočlenarji z apnenčasto ali usnjato cevko, Sedentaria ♪
- cézar -ja m (ẹ̑) 1. zgod. naslov za rimske vladarje od Julija Cezarja naprej: vladavina cezarjev 2. redko cesar ♪
639 664 689 714 739 764 789 814 839 864