Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (7.526-7.550)



  1.      ažurírati 2 -am nedov. in dov. () obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt ažuríran -a -o: dobila je v dar šest ažuriranih robcev
  2.        medm. () izraža malomarno zavrnitev: ba, kaj mi morejo! ba, to so čenče!
  3.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babicaetn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
  4.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečajuzool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
  5.      babičevánje  -a s () redko opravljanje babiškega poklica; babištvo: ukvarjala se je z babičevanjem
  6.      bábička  -e ž (á) ljubk., redko stara mati, babica: otroci, babička gre
  7.      babilónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava ∙ babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu // star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
  8.      bábina  -e ž (á) star. ženska, navadno starejša: sitna babina
  9.      bábine  -bin ž mn. () star. (po)porodna doba: ženska je v babinah
  10.      bábišče  -a s (á) redko babše: Dacarka je suho, jezikavo babišče (I. Cankar)
  11.      bábjak  stil. bábjek -a m () slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki!
  12.      babjevéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. praznoveren, vraževeren: nisem babjeveren, pa se vendar bojim / polotil se ga je babjeveren strah neutemeljen
  13.      bábji  -a -e prid. () slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal
  14.      babkovína  in bábkovina -e ž (í; á) nar. češmin
  15.      bablè  -éta s ( ẹ́) slabš. ženska, navadno starejša: bable je bilo čisto iz sebe
  16.      bábnica  -e ž () 1. slabš. ženska: narobe bo, ker so babnice vmes // (zakonska) žena: najraje tiči doma pri svoji babnici 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: to ti je babnica in pol; znajde pa se, babnica
  17.      babšè  tudi babščè -éta s ( ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše // iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša
  18.      babúra  -e ž () slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura // ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo
  19.      bábuška  -e ž () ljubk., zlasti v ruskem okolju stara mati: vzgojila me je babuška
  20.      babúza  -e ž (ū) zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko)
  21.      baby  [bé(j)bi] neskl. pril. (ẹ̑) pog. nanašajoč se na otroke, otroški: baby čevlji / baby hojca priprava na kolescih za navajanje otroka na hojo, hoduljica; prisl.: baby modra barva svetlo modra
  22.      bacáč  -a m (á) žarg., voj. minomet: Pred hišo so postavili težki bacač (V. Ocvirk)
  23.      báchovski  -a -o [bah-] prid. () tak kot pri Bachu: bachovska zvočnost skladbe ♦ muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb
  24.      bácka  -e ž () 1. ljubk. mlada ovčja samica, jagnje: najrajši je imel najmlajšo backo 2. nar. ovca sploh: čreda back
  25.      backhand  -a [bèkhènd -ênda] m (- -) šport. udarec pri (namiznem) tenisu ipd. s hrbtom roke proti nasprotniku: močen backhand; neskl. pril.: backhand udarec; prisl.: udarja enako dobro backhand kot forehand

   7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA