Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (7.426-7.450)
- átrij -a m (á) 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem ◊ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor ♪
- átrijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na atrij: izkopanine kažejo na starorimsko atrijsko zgradbo / naselje atrijskih in vrstnih hiš ♪
- atrofíja -e ž (ȋ) med. zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic; upadanje, usihanje: mišična atrofija; atrofija kože, organa, živca; pren. atrofija moralnega čuta ♪
- atrofírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. manjšati se zaradi zmanjšanja celic; upadati, usihati: koža, mišičje atrofira ♪
- atropín -a m (ȋ) farm. strup iz volčje češnje, rabljen zlasti kot zdravilo za oči: vkapljati atropin v oči ♪
- avantúra -e ž (ȗ) nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; politična avantura imperialistov ♪
- avanturíst -a m (ȋ) kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist ♪
- avanturístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski: avanturistični nagibi; bil je avanturistična narava / avanturistični roman / načrti so bili nerealni in avanturistični; avanturistična politika ♪
- avanzírati -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje; napredovati: ali je že avanziral; avanzirati v praporščaka; avanziral je za prvega delavca ♪
- avanzmá -ja m (ȃ) zastar. prehod, povišanje z nižjega službenega mesta na višje; napredovanje: končno je dočakal avanzma ♪
- ávba -e ž (ȃ) etn. žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom: na glavi je imela visoko avbo; ženske v avbah in pečah // glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo ♪
- ávbe medm. (ȃ) zastar. joj, ojej: avbe, kod hodi sirota ♪
- avbriécija -e ž (ẹ́) vrtn. pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia: v alpinetumu so rastle tudi avbriecije ♪
- avditíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sluh, slušen: avditivna sposobnost / avditivni in vizualni učni pripomočki / avditivni tip človeka tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši ♪
- avdítor -ja m (ȋ) cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja // v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor ♪
- áve m neskl. (ā) knjiž. avemarija: na vasi je zazvonilo ave ♪
- averoízem -zma m (ȋ) filoz. srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka duši nesmrtnost: seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem ♪
- avêrz -a m (ȇ) knjiž. prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, lice: averz kaže vladarjevo glavo ♪
- avêrzija in averzíja -e ž (é; ȋ) knjiž. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor: čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari; individualna averzija; averzija proti moderni glasbi ♪
- avgmènt -ênta m (ȅ é) lingv. predpona oblike preteklega časa v nekaterih starih jezikih: avgment e v grškem aoristu ♪
- avgúr -ja tudi ávgur -a m (ū; ȃ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost; antični avgurji; pren., slabš. politični avgurji ♪
- avgúst 2 -a m (ȗ) zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej ♪
- avgústa -e ž (ȗ) zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej ♪
- avgustéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dobo vladanja rimskega cesarja Avgusta: na portretu je opaziti nadaljevanje avgustejskih tradicij; avgustejsko obdobje latinske književnosti ♪
- aviácija -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic // voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: jugoslovanska aviacija in mornarica; oficir pri aviaciji ♪
7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526