Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (7.339-7.363)


  1.      apopléktik  -a m (ẹ́) med. kogar je zadela možganska kap ali kdor je nagnjen k njej ♪
  2.      aposiopéza  -e ž (ẹ̑) lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk: med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo ♪
  3.      apostazíja  -e ž (ȋ) rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo; pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic ♪
  4.      apóstelj  -na [tǝl] m (ọ̑) star. apostol ♪
  5.      apóstol  -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru ♪
  6.      apostolát  -a m (ȃ) rel. dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi: hierarhični, laični apostolat / apostolat zgleda ♪
  7.      apostólstvo  -a s (ọ̑) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve ♪
  8.      apóstrofa  -e ž (ọ̑) lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja ♪
  9.      apostrofírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril ♪
  10.      apotéka  -e ž (ẹ̑) raba peša lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko ♪
  11.      apoteóza  -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja ♪
  12.      apotropéjski  -a -o prid. (ẹ̑) etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje: apotropejsko dejanje, znamenje ♪
  13.      après-ski  -ja [aprèskí] m (ȅ-ȋ) obl. kar se nosi po smučanju: obleči, obuti après-ski; neskl. pril.: après-ski obutev posmučarska ♪
  14.      apretêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z apretiranjem: apreter tkanin, usnja ♪
  15.      apretúra  -e ž (ȗ) 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila // sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture ♪
  16.      apríl  -a m (ȋ) četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila // v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti ♪
  17.      a prióri  prisl. (ọ̄) knjiž. vnaprej, kratko malo: popevkarstva ne kaže a priori odklanjati; individualizem a priori zavračamo; a priori nemogoča stvar ♦ filoz. neodvisno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori ♪
  18.      apriorístičen  -čna -o prid. (í) ki ne upošteva izkustva: apriorističen odnos do stvarnosti; aprioristični predsodki; zavzemati aprioristično stališče apriorístično prisl.: sodil je aprioristično ♪
  19.      apriorízem  -zma m (ȋ) aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki ♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva ♪
  20.      ápsida  in apsída -e ž (ȃ; ȋ) arhit. polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve: romanska apsida; tip enoladijske stavbe s polkrožno apsido / mnogokotna apsida ♪
  21.      ás 1 -a m (ȃ) 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron. ti si pa as ♪
  22.      às  medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: as, je zastokal in odskočil / otr. glej, da te ne bo mravlja as ugriznila, pičila ♪
  23.      àsa  medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: asa! je zaječal / assa! ♪
  24.      asanácija  -e ž (á) izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje ♪
  25.      asanírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izboljšati zdravstvene in higienske življenjske razmere: asanirati okolico mesta / asanirati vodnjak / asanirati stare vinograde ♪

   7.214 7.239 7.264 7.289 7.314 7.339 7.364 7.389 7.414 7.439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA