Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (7.289-7.313) 
- antikvitéta -e ž (ẹ̑) predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antikvitet; trgovina z antikvitetami ♪
- antimón -a m (ọ̑) kem. svetla, krhka kovina bele barve, element Sb: ruda, ki vsebuje antimon; zlitina kositra in antimona / rudnik antimona ♪
- antiohíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh ♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum ♪
- antipátičen -čna -o prid. (á) ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen; narisan je kot skrajno antipatična osebnost; njeno antipatično vedenje ♪
- antipatíja -e ž (ȋ) nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije ♪
- antipéndij -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize; antependij: baročni antipendij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize ♪
- antipirétik -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov ♪
- antipirín -a m (ȋ) farm. zdravilo proti vročini, glavobolu: jemati antipirine ♪
- antišambrírati -am nedov. (ȋ) zastar. hoditi prosit za posredovanje, zaščito; pritiskati na kljuke: antišambrirati pri knezu ♪
- ántitalènt -ênta m (ȃ-ȅ ȃ-é) pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko ♪
- ántiteló -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles ♪
- antitéza -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor ♪
- antokián tudi antocián -a m (ȃ) biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin ♪
- antologíja -e ž (ȋ) zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike ♪
- antónovka -e ž (ọ̑) agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve ♪
- antracén -a m (ẹ̑) kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana ♪
- antracénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na antracen: antracensko olje / antracenska barvila ♪
- antracíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit // po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve antracítno prisl.: antracitno siv ton ♪
- antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje ♪
- antropocentrízem -zma m (ȋ) filoz. nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je ♪
- ántropogeografíja -e ž (ȃ-ȋ) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ♪
- antropologíja -e ž (ȋ) veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije ♪
- antropomorfízem -zma m (ȋ) prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: naivni antropomorfizem; antropomorfizem ljudske pesmi ♪
- antropomorfizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: antropomorfizirati božanstva, pojme ♪
- anuitéta -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev; anuitete za kredite; odplačilo anuitet ♪
7.164 7.189 7.214 7.239 7.264 7.289 7.314 7.339 7.364 7.389 
