Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (726-750)

726.      cankarjánstvo  -a s (ȃ) idejne in umetniške značilnosti Cankarjevega ustvarjanja: zmes romantike, naturalizma in cankarjanstva ♪
727.      cankarjeslóvje  -a s (ọ̑) raziskovanje življenja in dela Ivana Cankarja: nova dognanja v cankarjeslovju ♪
728.      cánkarjevec  -vca m (á) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Cankarjeve brigade: cankarjevci so prebili obroč ♪
729.      cánkarjevski  -a -o prid. (á) cankarski: cankarjevski motiv ♪
730.      cánkarski  -a -o prid. (á) tak kot pri Cankarju: cankarski lik, slog ♪
731.      cár  -ja m (ȃ) 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski 2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič) ● žarg., šol. zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucov v študentovsko skupnost ♪
732.      cárar  -ja m (ā) zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu, Turdus viscivorus ♪
733.      caraván  in karaván -a [ka-] m (ȃ) 1. osebni avtomobil, katerega karoserija se razlikuje od navadne po do konca zadnjega dela podaljšani strehi: v caravanu je za zadnjimi sedeži še veliko praznega prostora / opel caravan 2. tur. stanovanjska prikolica: udoben caravan z mizico in posteljama; neskl. pril.: karoserija v caravan izvedbi ♪
734.      caraváning  in karaváning -a [ka-] m (ȃ) prostor za turiste z avtomobili s stanovanjskimi prikolicami: ob jezeru so uredili camping in caravaning ♪
735.      caravélla  -e [karavela] ž (ẹ̑) francosko reakcijsko potniško letalo za srednje proge: tovarna Sud Aviation izdeluje nov tip caravelle ♪
736.      cárica  tudi caríca -e ž (ȃ; í) 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladarica: carica Katarina 2. carjeva žena ♪
737.      cáričin  in caríčin -a -o (ȃ; ȋ) svojilni pridevnik od carica: caričina dvorna dama ♪
738.      caríčna  -e ž (ȋ) carjeva hči ♪
739.      carigrájski  in cárigrajski -a -o (ȃ; ȃ) pridevnik od Carigrad: carigrajski patriarh ♪
740.      carína  -e ž (ȋ) 1. davek na uvoženo ali izvoženo blago: plačati, zvišati carino; visoka carina; carine prosto blago / izvozna, uvozna carina ♦ ekon. prohibitivna carina tako visoka, da onemogoči uvoz ali izvoz določenega blaga; zaščitna carina predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov 2. državni organ, ki opravlja carinske posle: pri carini je v službi // pog. carinarnica: pregled prtljage na carini; blago že dolgo leži na carini ♪
741.      carinárna  -e ž (ȃ) redko carinarnica ♪
742.      carinárnica  -e ž (ȃ) urad za carinjenje: carinarnica v Sežani // stavba tega urada: sezidali so novo carinarnico ♪
743.      carinárniški  -a -o (ȃ) pridevnik od carinarnica: carinarniška blagajna ♪
744.      carínik  -a m (ȋ) uslužbenec, ki carini: carinik pregleduje prtljago; pristaniški cariniki ♪
745.      caríniti  -im nedov. (ȋ ȋ) pregledovati uvoženo ali izvoženo blago in določati carino: cariniti na meji ♪
746.      cárinja  -e ž (ȃ) zastar. carica ♪
747.      carínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od cariniti: izvozno, uvozno carinjenje; carinjenje motornih vozil ♪
748.      carínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja ♪
749.      carínstvo  -a s (ȋ) redko kar se nanaša na carino ♪
750.      carístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na carizem: caristični režim; caristično zatiranje // redko carski: caristična Rusija ♪

   601 626 651 676 701 726 751 776 801 826