Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (7.239-7.263)



  1.      anemométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje hitrosti in smeri vetra: radarski anemometer
  2.      anemóna  -e ž (ọ̑) vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria: šopek anemon
  3.      anestezíja  -e ž () med. umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih organov; omama, omrtvičenje: lokalna, splošna anestezija; moderno sredstvo za anestezijo / dati anestezijo // bolezenska neobčutljivost: anestezija prstov zaradi gobavosti
  4.      anestezírati  -am dov. in nedov. () med. narediti, dati anestezijo; omamiti, omrtvičiti: anestezirati ranjenca anestezíran -a -o anesteziran bolnik; anesteziran ud
  5.      angažírati  -am dov. in nedov. () 1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču 2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj ♦ ekon. angažirati kredit // publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad angažírati se 1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju 2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo 3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček angažíran -a -o: angažiran v operi; družbeno angažirana literatura
  6.      ángel  -a m (á) 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja 2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj
  7.      ángelc  -a m (á) star. angel, angelček: krilati, nebeški angelci; ekspr. vino je dobro, da bi ga angelci pili zelo dobro
  8.      ángelček  -čka m (á) manjšalnica od angel: angelček božji; bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki
  9.      angléški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik; angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodoadm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; muz. angleški rog altovska oboa; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine angléško prisl.: govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
  10.      anglíst  -a m () strokovnjak za anglistiko: eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog. sestanek anglistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za anglistiko
  11.      anglístika  -e ž (í) veda o angleškem jeziku in književnosti: revija za anglistiko in amerikanistiko / seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze oddelka za to vedo
  12.      anglomán  -a m () kdor se pretirano navdušuje za vse, kar je angleško: v Rusijo se je vrnil kot popoln angloman
  13.      angúrija  -e ž (ú) nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva
  14.      anilín  -a m () kem. rumenkasta oljnata tekočina, ki se rabi zlasti za izdelavo barvil
  15.      anilínski  -a -o prid. () nanašajoč se na anilin: anilinsko barvilo; anilinsko črnilo ◊ tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev
  16.      animáličnost  -i ž (á) animalnost: elementarna animaličnost glavnega junaka
  17.      animátor  -ja m () knjiž. kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe / animator hitrejšega razvoja knjižničarstva ♦ film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič
  18.      animírati  -am dov. in nedov. () navdušiti, spodbuditi, razgibati: ta igralec zna animirati občinstvo; animiral jih je za petdnevni izlet po Jugoslaviji ♦ gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa animíran -a -o: pri predstavi so bile lutke slabo animirane; animirani film risani ali lutkovni
  19.      animízem  -zma m () verovanje primitivnih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša
  20.      ankéta  -e ž (ẹ̑) 1. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju: izvesti, organizirati, razpisati anketo; anonimna, pismena anketa; anketa o prometu; anketa med delavci // vprašalna pola: izpolniti, obdelati anketo 2. raba peša posvetovanje izvedencev: sklicati anketo; zbrati se na anketo // komisija: parlamentarna anketa
  21.      anketírati  -am nedov. in dov. () zbirati podatke ali mnenja o določenem vprašanju: anketirati bralce; anketirati mladino različne starosti anketíran -a -o: dvajset odstotkov anketiranih delavcev se vozi na delo z vlakom; anketirani so bili vsi dijaki; gospodinjsko pomočnico ima komaj vsaka dvajseta anketirana družina; sam.: večina anketiranih je na vprašanje odgovorila pritrdilno
  22.      anófeles  -a m (ọ̑) zool. komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis
  23.      anoním  -a m () knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel // kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov
  24.      anonímen  -mna -o prid. () 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen // pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura 2. redko ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika anonímno prisl.: anonimno priobčiti članek
  25.      anonímnež  -a m () ekspr. anonimen človek: uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem

   7.114 7.139 7.164 7.189 7.214 7.239 7.264 7.289 7.314 7.339  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA