Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (6.839-6.863)



  1.      žárkost 1 -i ž (á) lastnost, značilnost žarkega, vročega: žarkost sonca / knjiž. žarkost ljubezni
  2.      žárkost 2 -i ž (á) lastnost, značilnost žarkega, žaltavega: žarkost masla, olja / orehi so zaradi žarkosti postali neuporabni
  3.      žárkoven  tudi žarkóven -vna -o prid. (; ọ̄) nanašajoč se na žarek: žarkovna razporejenost / žarkovni snop snop žarkov
  4.      žarkovít  -a -o prid. () knjiž. ognjevit: žarkovit govornik
  5.      žárkovje  tudi žarkóvje -a s (; ọ̑) knjiž. več žarkov, žarki: žarkovje je prodrlo skozi oblake; sončno žarkovje; poti se razhajajo kot žarkovje ∙ nestrok. rentgensko žarkovje rentgensko sevanje
  6.      žárnica  -e ž () zaprta steklena priprava, ki oddaja svetlobo, če je v njej električni tok: žarnica sveti, ugasne; odviti, razbiti, zamenjati žarnico; cevasta, hruškasta žarnica; matirana, prozorna žarnica; žarnica v obliki sveče; svetloba žarnice; lestenec s petimi žarnicami / žarnica je pregorela / avtomobilska, baterijska žarnica / električna žarnica ♦ elektr. dvonitna, enonitna žarnica; infrardeča, ultravijolična žarnica ki seva zlasti infrardečo, ultravijolično svetlobo; stovatna žarnica; vznožek žarnice; strojn. kontrolna ali opozorilna žarnica ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi; teh. jodova, natrijeva žarnica v kateri seva svetlobo ionizirana jodova, natrijeva para
  7.      žárnogrobíščen  -čna -o prid. (-) nanašajoč se na žarno grobišče: žarnogrobiščna najdba ♦ arheol. žarnogrobiščna kultura kultura v Evropi v pozni bronasti dobi, za katero so značilna žarna grobišča; obdobje te kulture
  8.      žarnoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima žareče oči: žarnooki fantje
  9.      žaromèt  -éta m ( ẹ́) svetilo, pri katerem se z usmerjanjem svetlobe z zrcalom, s sistemom leč povečuje svetilnost: žaromet posveti, ugasne; prižgati žaromet; usmeriti žaromet na oder; razsvetljevati cesto, letališče z žarometi; slepeča svetloba žarometa; zrcalo žarometa; žarnica za žaromet; oči ji sijejo kot žarometi / avtomobilski, gledališki, televizijski žaromet ∙ publ. postaviti problem pod najmočnejše žaromete osvetliti, raziskati ga; publ. odgovarjati na vprašanja v siju žarometov pred (televizijskimi) kamerami; dogodek je kot žaromet osvetlil preteklost vzbudil, oživil spomin na preteklostavt. zasenčiti žaromete preusmeriti snop svetlobe tako, da osvetljuje cesto približno 30 m naprej // svetloba, ki jo daje ta priprava: žaromet ga slepi; priti v snop žarometa
  10.      žarométen  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žaromet: žarometno ohišje / žarometni snopi svetlobe / žarometna žarnica ♦ avt. avtomobilska žarometna svetilka dodaten, navadno premičen žaromet, zlasti na specialnih vozilih
  11.      žarovít  -a -o prid. () knjiž. 1. žarek, žareč: žarovita zarja na obzorju / žarovita svetloba / žarovito poletje sončno, zelo vroče / žarovita belina prta bleščeča 2. ognjevit: poslušati govor žarovitega poslanca / njegov jezik je pesniško žarovit / njeni žaroviti pogledi so ga omamljali bleščeči, žareči
  12.      žarovítost  -i ž () knjiž. 1. žarkost: žarovitost barv 2. ognjevitost: v delu se odraža avtorjeva nacionalna žarovitost / žarovitost njenega pogleda blesk, žar
  13.      žebljár  -ja m (á) izdelovalec žebljev: opisovati življenje žebljarjev; kroparski žebljarji
  14.      žebljáriti  -im nedov.) ukvarjati se z izdelovanjem žebljev: v tem kraju so žebljarili in kovali kose
  15.      žebljárna  -e ž () obrat za izdelovanje žebljev: ogled moderne žičarne in žebljarne
  16.      žebljárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na žebljarje ali žebljarstvo: žebljarska kovačnica / žebljarske klešče; žebljarsko orodje
  17.      žebljárstvo  -a s () žebljarska obrt: kraj je znan po žebljarstvu / razvoj žebljarstva in usnjarstva
  18.      žêhtar  in žéhtar -ja m (é; ẹ́) nar. golida: žehtar sveže namolzenega mleka
  19.      želár  -ja m (á) nar. vzhodnoštajersko kajžar: sin želarja
  20.      želaríja  -e ž () nar. vzhodnoštajersko majhno posestvo; kajža: živeti na želariji; želarije in viničarije
  21.      želárka  -e ž (á) nar. vzhodnoštajersko kajžarica: viničarke in želarke
  22.      želárski  -a -o prid. (á) nar. vzhodnoštajersko kajžarski: želarske in viničarske družine / želarske bajte
  23.      železár  -ja m (á) delavec v proizvodnji železa: delo železarjev; rudarji in železarji / jeseniški železarji
  24.      železárna  -e ž () tovarna železa: proizvodnja slovenskih železarn; čistilne naprave v železarni
  25.      železárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na železarje ali železarstvo: železarske naprave / železarski izdelki; železarska industrija / železarski poklic

   6.714 6.739 6.764 6.789 6.814 6.839 6.864 6.889 6.914 6.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA