Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (6.839-6.863) 
- žárkost 1 -i ž (á) lastnost, značilnost žarkega, vročega: žarkost sonca / knjiž. žarkost ljubezni ♪
- žárkost 2 -i ž (á) lastnost, značilnost žarkega, žaltavega: žarkost masla, olja / orehi so zaradi žarkosti postali neuporabni ♪
- žárkoven tudi žarkóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na žarek: žarkovna razporejenost / žarkovni snop snop žarkov ♪
- žarkovít -a -o prid. (ȋ) knjiž. ognjevit: žarkovit govornik ♪
- žárkovje tudi žarkóvje -a s (ȃ; ọ̑) knjiž. več žarkov, žarki: žarkovje je prodrlo skozi oblake; sončno žarkovje; poti se razhajajo kot žarkovje ∙ nestrok. rentgensko žarkovje rentgensko sevanje ♪
- žárnica -e ž (ȃ) zaprta steklena priprava, ki oddaja svetlobo, če je v njej električni tok: žarnica sveti, ugasne; odviti, razbiti, zamenjati žarnico; cevasta, hruškasta žarnica; matirana, prozorna žarnica; žarnica v obliki sveče; svetloba žarnice; lestenec s petimi žarnicami / žarnica je pregorela / avtomobilska, baterijska žarnica / električna žarnica ♦ elektr. dvonitna, enonitna žarnica; infrardeča, ultravijolična žarnica ki seva zlasti infrardečo, ultravijolično svetlobo; stovatna žarnica; vznožek žarnice; strojn.
kontrolna ali opozorilna žarnica ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi; teh. jodova, natrijeva žarnica v kateri seva svetlobo ionizirana jodova, natrijeva para ♪
- žárnogrobíščen -čna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na žarno grobišče: žarnogrobiščna najdba ♦ arheol. žarnogrobiščna kultura kultura v Evropi v pozni bronasti dobi, za katero so značilna žarna grobišča; obdobje te kulture ♪
- žarnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima žareče oči: žarnooki fantje ♪
- žaromèt -éta m (ȅ ẹ́) svetilo, pri katerem se z usmerjanjem svetlobe z zrcalom, s sistemom leč povečuje svetilnost: žaromet posveti, ugasne; prižgati žaromet; usmeriti žaromet na oder; razsvetljevati cesto, letališče z žarometi; slepeča svetloba žarometa; zrcalo žarometa; žarnica za žaromet; oči ji sijejo kot žarometi / avtomobilski, gledališki, televizijski žaromet ∙ publ. postaviti problem pod najmočnejše žaromete osvetliti, raziskati ga; publ. odgovarjati na vprašanja v siju žarometov pred (televizijskimi) kamerami; dogodek je kot žaromet osvetlil preteklost
vzbudil, oživil spomin na preteklost ♦ avt. zasenčiti žaromete preusmeriti snop svetlobe tako, da osvetljuje cesto približno 30 m naprej // svetloba, ki jo daje ta priprava: žaromet ga slepi; priti v snop žarometa ♪
- žarométen -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žaromet: žarometno ohišje / žarometni snopi svetlobe / žarometna žarnica ♦ avt. avtomobilska žarometna svetilka dodaten, navadno premičen žaromet, zlasti na specialnih vozilih ♪
- žarovít -a -o prid. (ȋ) knjiž. 1. žarek, žareč: žarovita zarja na obzorju / žarovita svetloba / žarovito poletje sončno, zelo vroče / žarovita belina prta bleščeča 2. ognjevit: poslušati govor žarovitega poslanca / njegov jezik je pesniško žarovit / njeni žaroviti pogledi so ga omamljali bleščeči, žareči ♪
- žarovítost -i ž (ȋ) knjiž. 1. žarkost: žarovitost barv 2. ognjevitost: v delu se odraža avtorjeva nacionalna žarovitost / žarovitost njenega pogleda blesk, žar ♪
- žebljár -ja m (á) izdelovalec žebljev: opisovati življenje žebljarjev; kroparski žebljarji ♪
- žebljáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z izdelovanjem žebljev: v tem kraju so žebljarili in kovali kose ♪
- žebljárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje žebljev: ogled moderne žičarne in žebljarne ♪
- žebljárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na žebljarje ali žebljarstvo: žebljarska kovačnica / žebljarske klešče; žebljarsko orodje ♪
- žebljárstvo -a s (ȃ) žebljarska obrt: kraj je znan po žebljarstvu / razvoj žebljarstva in usnjarstva ♪
- žêhtar in žéhtar -ja m (é; ẹ́) nar. golida: žehtar sveže namolzenega mleka ♪
- želár -ja m (á) nar. vzhodnoštajersko kajžar: sin želarja ♪
- želaríja -e ž (ȋ) nar. vzhodnoštajersko majhno posestvo; kajža: živeti na želariji; želarije in viničarije ♪
- želárka -e ž (á) nar. vzhodnoštajersko kajžarica: viničarke in želarke ♪
- želárski -a -o prid. (á) nar. vzhodnoštajersko kajžarski: želarske in viničarske družine / želarske bajte ♪
- železár -ja m (á) delavec v proizvodnji železa: delo železarjev; rudarji in železarji / jeseniški železarji ♪
- železárna -e ž (ȃ) tovarna železa: proizvodnja slovenskih železarn; čistilne naprave v železarni ♪
- železárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na železarje ali železarstvo: železarske naprave / železarski izdelki; železarska industrija / železarski poklic ♪
6.714 6.739 6.764 6.789 6.814 6.839 6.864 6.889 6.914 6.939