Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (6.764-6.788) 
- zvár -a m (ȃ) 1. teh. zvarjeno mesto s snovjo, ki se ob varjenju pretali: pregledati zvare; zgladiti zvar; površina zvara / čelni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki ležita v podaljšku drug drugega v isti ravnini; kotni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki oklepata pravi kot 2. glagolnik od zvariti: zvar polomljenih delov ♪
- zvára -e ž (ā) nar. 1. skuti podobna snov, pridobljena iz sirotke s segrevanjem: pristaviti sirotko k ognju, da se zvara strdi 2. prekmursko kuhano mleko: piti zvaro ♪
- zvárek -rka m (ȃ) 1. teh. zvarjenec: čistiti zvarke 2. ekspr. neenotna, sestavljena stvar: kupi žlindrastih zvarkov / pesem je zvarek iz več obrazcev; slab filmski zvarek ♪
- zvárek tudi izvárek -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin: piti zvarke; grenek, strupen zvarek / kamilični zvarek; zvarek iz arnike // snov, ki se pripravi s kuhanjem: čarovni zvarek; zeliščni zvarek; mazati se z zvarkom iz hrastovega lubja ∙ ekspr. v teh posodah so kuhali močnik in razne žitne zvarke jedi; prim. izvarek ♪
- zváren -rna -o prid. (ā) nanašajoč se na zvar: zvarno mesto / zvarni spoj ♪
- zváriti -im tudi zvaríti -ím tudi izváriti -im tudi izvaríti -ím dov., zváril tudi izváril (ā ȃ; ȋ í) pripraviti kaj s kuhanjem česa: zvariti napoj / zvariti zdravilne rastline // star. skuhati: zvariti čaj / zvariti brinjevec ♪
- zvaríti -ím dov., zváril (ȋ í) 1. teh. spojiti kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom: zvariti tirnice, žice 2. ekspr. združiti, povezati: zvariti dežele v eno državo zvarjèn -êna -o: veriga z zvarjenimi členki; zvarjen spoj; zvarjena konstrukcija ♪
- zvárjenec -nca m (ȃ) teh. zvarjen predmet: delati zvarjence za dvigala ♪
- zvelíčar -ja m (ȋ) rel. kdor naredi, da postane človek po smrti deležen večne sreče: pričakovati zveličarja / Zveličar Kristus ♪
- zvézar -ja m (ẹ̑) ekspr. 1. vezist: bataljonski zvezarji 2. član zveze: zvezarjem je odpovedal delo / kmečki zvezarji ♪
- zvezdár -ja m (á) knjiž. 1. astrolog: zvezdarji in pratikarji 2. astronom: opazovanje zvezdarjev ♪
- zvezdárna -e ž (ȃ) ustanova za opazovanje in raziskovanje nebesnih teles in pojavov; astronomski observatorij: delati v zvezdarni // poslopje, prostor te ustanove: kupola zvezdarne ♪
- zvezdárski -a -o prid. (á) knjiž. 1. astrološki: zvezdarski koledar 2. astronomski: zvezdarski instrumenti ♪
- zviháriti -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. močno vzvaloviti: zvihariti morje 2. zelo vznemiriti, razvneti: novica jih je zviharila / zvihariti domišljijo, srce ♪
- zvonár -ja m (á) 1. kdor zvoni v cerkvi: zvonar zvoni poldne 2. kdor se ukvarja z ulivanjem zvonov: zvonar je izdelal tri velike zvonove ♪
- zvonaríca -e ž (í) zvončarka: zvonarica se je oddaljila od črede ♪
- zvonárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za ulivanje zvonov: delal je v znani ljubljanski zvonarni ♪
- zvonárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na zvonarje ali zvonarstvo: zvonarski strokovnjak / zvonarska obrt ♪
- zvonárstvo -a s (ȃ) zvonarska obrt: zvonarstvo in livarstvo ♪
- zvončár -ja m (á) 1. kdor se ukvarja z ulivanjem zvoncev za živino: zvončarji so že redki 2. žival, ki nosi zvonec in vodi čredo: zvončar hodi pred čredo / oven zvončar 3. etn. pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu, znana v slovenskem delu Istre: sprevod z zvončarji ♪
- zvončárka -e ž (á) žival, ki nosi zvonec in vodi čredo: vsa čreda je šla za zvončarko / krava zvončarka ♪
- zvončárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na zvončarje ali zvončarstvo: zvončarska delavnica / zvončarska obrt ♪
- zvončárstvo -a s (ȃ) zvončarska obrt: izumiranje zvončarstva ♪
- zvoníkar -ja m (ȋ) knjiž. zvonar: dolgo je bil zvonikar v stolnici ♪
- zvonolivár -ja m (á) kdor se ukvarja z ulivanjem zvonov: bil je znan zvonolivar ♪
6.639 6.664 6.689 6.714 6.739 6.764 6.789 6.814 6.839 6.864 
