Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (64-88)


  1.      argonávt  -a m (ȃ) nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo ♪
  2.      argonávtski  -a -o (ȃ) pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot ♪
  3.      argot  gl. argo ♪
  4.      argumènt  -ênta m (ȅ é) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov ◊ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka ♪
  5.      argumentácija  -e ž (á) utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga // dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija ♪
  6.      argumentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od argumentirati: s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen ♪
  7.      argumentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) utemeljevati, dokazovati kako trditev: argumentirati predlog; argumentirati s številkami; dobro, slabo argumentirati argumentíran -a -o: argumentirana znanstvena razprava ♪
  8.      arháičen  -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost ♪
  9.      arháičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki ♪
  10.      arháik  -a m (á) geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja ♪
  11.      arháika  -e ž (á) 1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika 2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika ♪
  12.      arhaístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na arhaizem: arhaistična oblika verza; arhaistično odrsko okolje ♪
  13.      arhaízem  -zma m (ȋ) starinska značilnost: arhaizem stavbe // lingv. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi ♪
  14.      arhaizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik arhaizíran -a -o: arhaizirana podoba sodobnih mest ♪
  15.      arhájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika ♪
  16.      arhángel  -a m (á) rel. angel višjega reda; nadangel: arhangel Mihael; angeli in arhangeli ♪
  17.      arhegónij  -a m (ọ́) bot. rastlinski ženski spolni organ ♪
  18.      arheológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za arheologijo: najnovejša dognanja arheologov ♪
  19.      arheologíja  -e ž (ȋ) znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija ♪
  20.      arheológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za arheologijo ♪
  21.      arheolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak arheolóško prisl.: ves okoliš je arheološko raziskan ♪
  22.      arheópteriks  -a m (ọ̑) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič ♪
  23.      arhetíp  -a m (ȋ) knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis ◊ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je ♪
  24.      arhidiákon  -a m (á) škofov namestnik, pooblaščen za arhidiakonat ♪
  25.      arhidiakonát  -a m (ȃ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov ♪

   1 14 39 64 89 114 139 164 189 214  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA