Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (6.326-6.350)



  1.      vlačugáriti se  -im se nedov.) slabš. vlačugati se: brez sramu se vlačugari
  2.      vlačúgarski  -a -o prid. () nanašajoč se na vlačuge ali vlačugarstvo: vlačugarsko življenje / vlačugarska ženska
  3.      vlačúgarstvo  -a s () dejavnost vlačug ali vlačugarjev: brezposelno točajko so obsodili vlačugarstva / vsem je bilo znano njegovo vlačugarstvo
  4.      vladár  -ja m (á) kdor vlada: biti, postati vladar; postaviti koga za vladarja; mogočen vladar; oblast vladarja ∙ letni vladar v astrologiji planet, ki v letu med dvema zaporednima pomladanskima enakonočjema odločilno vpliva na razmere na Zemlji, zlasti vremenske; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi
  5.      vladaríca  -e ž (í) ženska oblika od vladar: vladarica je napovedala vojno / ekspr. bila je vladarica njegovega srca
  6.      vladáriti  -im nedov.) ekspr. vladati: kdo vse je že vladaril tej deželi / v kuhinji vladari žena
  7.      vladárjev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vladarja: vladarjeva oblast / vladarjevo ustoličenje
  8.      vladárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vladarje: vladarska palača / vladarske pristojnosti
  9.      vladárstvo  -a s () star. vladanje: ljudje še pomnijo čas njegovega vladarstva // področje vladanja: veliko vladarstvo
  10.      vlákar  -ja m () ekspr. kdor se redno vozi z vlakom na delo, v šolo: v razredu je več vlakarjev
  11.      vléčkar  -ja m (ẹ̑) kdor nosi, drži vlečko: vlečkarji so mirno stopali za nevesto
  12.      vnémar  tudi vnemár prisl. (ẹ̑; ) knjiž. 1. navadno v zvezi s pustiti (puščati) izraža ravnodušnost, brezbrižnost: pustiti ljudi vnemar; pustiti vse vnemar in oditi / pustiti kaj vnemar ne upoštevati, ne ozirati se na kaj 2. izraža neskrbnost, malomarnost, neprizadevnost: vnemar opravljeno delo; vnemar zapisane besede ● star. biti komu vnemar biti odveč, biti v napoto; star. teh stvari ni jemati vnemar ni mogoče, ni dobro zanemariti; star. to je bilo rečeno kar tako vnemar brez premisleka, tjavendan; prim. nemar
  13.      vnémaren  tudi vnemáren -rna -o prid. (ẹ̑; á ā) star. 1. ravnodušen, brezbrižen: bil je vnemaren do nevarnosti, ki so mu pretile / odgovarjati z vnemarnim glasom 2. neskrben, malomaren, neprizadeven: pri vnemarnem gospodarju vse propada ● star. vnemaren potepuh umazan, zanemarjen; star. vnemarna obleka neurejena; star. izogibati se vnemarnih žensk malovrednih, ničvrednih vnémarno tudi vnemárno prisl.: vnemarno hoditi; vnemarno izgovarjati besede
  14.      vnémarnost  tudi vnemárnost -i ž (ẹ̑; á) star. 1. ravnodušnost, brezbrižnost: vnemarnost za domačo književnost 2. neskrbnost, malomarnost, neprizadevnost: zaradi vnemarnosti je bil odpuščen; vnemarnost delavcev
  15.      vodár  -ja m (á) 1. knjiž. kdor se ukvarja z vodnogospodarsko dejavnostjo: zaposliti se kot vodar / poročilo vodarjev s hidrometeorološkega zavoda hidrologov 2. redko vodonosec: žejni brigadirji so klicali vodarja 3. v nekaterih deželah prodajalec vode: kupiti vodo pri vodarju
  16.      vodarína  -e ž () plačilo za porabljeno vodo: plačati, pobirati vodarino; nizka, visoka vodarina
  17.      vodárna  -e ž () obrat, ki oskrbuje porabnike s pitno in tehnološko vodo: povečati, zgraditi vodarno; mestna vodarna; vodja vodarne
  18.      vodeníčar  -ja m () knjiž. vodeničen človek: zdraviti vodeničarje
  19.      vodnár  -ja m (á) v nekaterih deželah prodajalec vode: kupiti vodo pri vodnarju; poulični vodnarji; vodnarji v Trstu ● rojen v znamenju vodnarja v času od 20. januarja do 18. februarjaastr. Vodnar enajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. vodnar po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; povodni mož
  20.      vodnjákar  -ja m () kdor dela, koplje vodnjake: vodnjakar je izkopal, izvrtal vodnjak
  21.      vôdnogospodárski  -a -o prid. (ō-á) nanašajoč se na vodno gospodarstvo: gradnja vodnogospodarskih objektov / vodnogospodarske skupnosti
  22.      vodovódar  -ja m (ọ̑) pog. vodovodni inštalater: poklicati vodovodarja
  23.      voglár  -ja m (á) etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: pred hišo so se zbrali voglarji
  24.      vogláriti  -im nedov.) 1. nar. fantovati, vasovati: fant že dolgo voglari pod dekletovim oknom 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: fantje so prišli voglarit ● star. kod si voglaril vso noč hodil, bil
  25.      voglárjenje  -a s (á) glagolnik od voglariti: naveličati se voglarjenja

   6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA