Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (6.301-6.325)



  1.      vínčkar  -ja m () ekspr. kdor rad pije vino: biti vinčkar
  2.      víndišarski  -a -o prid. () v avstrijskem okolju 1. za nasprotnike pripadnosti koroških Slovencev slovenskemu narodu nanašajoč se na Vindišarje: vindišarski jezik / vindišarska teorija teorija, po kateri del prebivalcev avstrijske Koroške govori slovenščini samo sorodno slovansko narečje in predstavlja posebno narodnostno skupnost 2. slabš. slovenski: vindišarske pesmi; vindišarska vas
  3.      víničar  -ja m () 1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji 2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar
  4.      viničaríja  -e ž () do 1945 hiša, navadno z manjšim zemljiščem, v kateri stanuje viničar: živeti v viničariji; razpadajoča viničarija; vinograd z viničarijo
  5.      viničáriti  -im nedov.) do 1945 za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdelovati tuj vinograd: viničariti na nekdaj lastnem vinogradu
  6.      víničarjev  -a -o () svojilni pridevnik od viničar: viničarjeva žena
  7.      víničarka  -e ž () viničarjeva žena: v vinogradu je delala vsa družina: viničar, viničarka in otroci
  8.      víničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na viničarje ali viničarstvo: viničarska hiša / viničarske obveznosti; viničarsko razmerje / viničarska knjižica knjižica s podatki o viničarskem razmerju; sam.: poročil se je z viničarsko
  9.      víničarstvo  -a s () do 1945 obstoj viničarjev: nastanek, zgodovina viničarstva
  10.      víntgar  -ja m () zelo ozka (rečna) dolina s strmimi pobočji; tesen: reka teče skozi vintgar, po vintgarju; divji, skalnat vintgar / Iški vintgar
  11.      visokomolekuláren  -rna -o prid. () kem. makromolekulski: visokomolekularne spojine
  12.      vítlar  -ja m () delavec pri vitlu: opraviti izpit za ladijskega vitlarja
  13.      vivárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in rastlin: na šoli so uredili vivarij
  14.      vivipár  -a m, mn. tudi vivipára s () zool. žival, pri kateri se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče, živorodna žival: proučevati vivipare
  15.      vivipár  -a -o prid. () zool. živoroden: nekatere ribe so vivipare
  16.      vivipáren  -rna -o prid. () 1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče; živoroden: viviparne živali 2. bot. ki razvije namesto cvetov olistane brstiče: viviparne rastline
  17.      vizionár  -ja m (á) 1. kdor je sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: štejejo ga med velike filozofe in vizionarje tega stoletja; idealistični, reformatorski vizionarji; vizionarji razvoja človeške družbe; pesnik vizionar 2. knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov; jasnovidec: napovedi vizionarjev
  18.      vizionáren  -rna -o prid. (ā) 1. sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionaren pesnik, znanstvenik // ki izraža, kaže kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionarna pesem / upodabljati resničnost v vizionarnih podobah; slikar je ustvaril vizionarno pokrajino / vizionarni cilji, načrti 2. knjiž. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov; jasnoviden: dekle je vizionarno / imeti vizionarno moč vizionárno prisl.: vizionarno napovedati kaj
  19.      vizionárka  -e ž (á) ženska oblika od vizionar: pesnica vizionarka / knjiž. napovedi vizionarke jasnovidne ženske
  20.      vizionárnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost vizionarnega: vizionarnost pesnikov / prehod od vizionarnosti v psihološko analizo
  21.      vizionárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vizionarje ali vizionarstvo: vizionarsko doživljanje / vizionarski načrti; vizionarska politika / pripisujejo mu vizionarske sposobnosti jasnovidne
  22.      vizionárstvo  -a s () notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: umetniško vizionarstvo; utopično vizionarstvo / politično vizionarstvo ∙ knjiž. verjame v svoje vizionarstvo jasnovidnost
  23.      vížar  -ja m () 1. pog. kdor piše, igra narodno-zabavno glasbo: polke in valčki domačih vižarjev 2. nar. (romarski) vojvoda: izbrali so ga za vižarja
  24.      vlačúgar  -ja m () 1. moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: vlačugarji in vlačuge 2. slabš. moški, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: bil je vlačugar in pijanec / kot psovka prekleti vlačugar
  25.      vlačúgarica  -e ž () slabš. vlačuga: zmerjal jo je z vlačugarico

   6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA