Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (6.301-6.325)
- vínčkar -ja m (ȋ) ekspr. kdor rad pije vino: biti vinčkar ♪
- víndišarski -a -o prid. (ȋ) v avstrijskem okolju 1. za nasprotnike pripadnosti koroških Slovencev slovenskemu narodu nanašajoč se na Vindišarje: vindišarski jezik / vindišarska teorija teorija, po kateri del prebivalcev avstrijske Koroške govori slovenščini samo sorodno slovansko narečje in predstavlja posebno narodnostno skupnost 2. slabš. slovenski: vindišarske pesmi; vindišarska vas ♪
- víničar -ja m (ȋ) 1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji 2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar ♪
- viničaríja -e ž (ȋ) do 1945 hiša, navadno z manjšim zemljiščem, v kateri stanuje viničar: živeti v viničariji; razpadajoča viničarija; vinograd z viničarijo ♪
- viničáriti -im nedov. (á ȃ) do 1945 za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdelovati tuj vinograd: viničariti na nekdaj lastnem vinogradu ♪
- víničarjev -a -o (ȋ) svojilni pridevnik od viničar: viničarjeva žena ♪
- víničarka -e ž (ȋ) viničarjeva žena: v vinogradu je delala vsa družina: viničar, viničarka in otroci ♪
- víničarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na viničarje ali viničarstvo: viničarska hiša / viničarske obveznosti; viničarsko razmerje / viničarska knjižica knjižica s podatki o viničarskem razmerju; sam.: poročil se je z viničarsko ♪
- víničarstvo -a s (ȋ) do 1945 obstoj viničarjev: nastanek, zgodovina viničarstva ♪
- víntgar -ja m (ȋ) zelo ozka (rečna) dolina s strmimi pobočji; tesen: reka teče skozi vintgar, po vintgarju; divji, skalnat vintgar / Iški vintgar ♪
- visokomolekuláren -rna -o prid. (ȃ) kem. makromolekulski: visokomolekularne spojine ♪
- vítlar -ja m (ȋ) delavec pri vitlu: opraviti izpit za ladijskega vitlarja ♪
- vivárij -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in rastlin: na šoli so uredili vivarij ♪
- vivipár -a m, mn. tudi vivipára s (ȃ) zool. žival, pri kateri se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče, živorodna žival: proučevati vivipare ♪
- vivipár -a -o prid. (ȃ) zool. živoroden: nekatere ribe so vivipare ♪
- vivipáren -rna -o prid. (ȃ) 1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče; živoroden: viviparne živali 2. bot. ki razvije namesto cvetov olistane brstiče: viviparne rastline ♪
- vizionár -ja m (á) 1. kdor je sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: štejejo ga med velike filozofe in vizionarje tega stoletja; idealistični, reformatorski vizionarji; vizionarji razvoja človeške družbe; pesnik vizionar 2. knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov; jasnovidec: napovedi vizionarjev ♪
- vizionáren -rna -o prid. (ā) 1. sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionaren pesnik, znanstvenik // ki izraža, kaže kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionarna pesem / upodabljati resničnost v vizionarnih podobah; slikar je ustvaril vizionarno pokrajino / vizionarni cilji, načrti 2. knjiž. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov; jasnoviden: dekle je vizionarno / imeti vizionarno moč vizionárno prisl.: vizionarno napovedati kaj ♪
- vizionárka -e ž (á) ženska oblika od vizionar: pesnica vizionarka / knjiž. napovedi vizionarke jasnovidne ženske ♪
- vizionárnost -i ž (ā) lastnost, značilnost vizionarnega: vizionarnost pesnikov / prehod od vizionarnosti v psihološko analizo ♪
- vizionárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vizionarje ali vizionarstvo: vizionarsko doživljanje / vizionarski načrti; vizionarska politika / pripisujejo mu vizionarske sposobnosti jasnovidne ♪
- vizionárstvo -a s (ȃ) notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: umetniško vizionarstvo; utopično vizionarstvo / politično vizionarstvo ∙ knjiž. verjame v svoje vizionarstvo jasnovidnost ♪
- vížar -ja m (ȋ) 1. pog. kdor piše, igra narodno-zabavno glasbo: polke in valčki domačih vižarjev 2. nar. (romarski) vojvoda: izbrali so ga za vižarja ♪
- vlačúgar -ja m (ȗ) 1. moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: vlačugarji in vlačuge 2. slabš. moški, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: bil je vlačugar in pijanec / kot psovka prekleti vlačugar ♪
- vlačúgarica -e ž (ȗ) slabš. vlačuga: zmerjal jo je z vlačugarico ♪
6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401