Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (626-650)
- blókar -ja m (ọ̑) pog. kdor stanuje v bloku: okolico blokov urejajo blokarji sami ♪
- bóbnar -ja m (ọ̑) kdor udarja, igra (na) boben: bobnarji bobnajo; bobnar v železničarski godbi / pred četo brambovcev je korakal bobnar / mestni bobnar je razglašal ukaze ♪
- bóbnarica -e ž (ọ̑) 1. zastar. bobnarjeva žena: pesem o lepi bobnarici 2. zool. nočna močvirska ptica, Botaurus stellaris: bobnarica buka, ruči / mala bobnarica čapljica ♪
- bógnasváruj [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj ♪
- bógváruj in bóg váruj stil. bógvári [-kv-] prisl. (ọ̑-á) 1. izraža svarilo, prepoved: bogvaruj da bi se mu približal; bogvaruj povedati komu 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev zanikanja: saj tega ne govorim vam, bogvaruj! ♪
- bojár -ja m (ā) v carski Rusiji in v Romuniji visok plemič, plemiški veleposestnik: sklicali so bojarje na posvet; živi kot bojar ♪
- bojárinja -e ž (ā) ženska oblika od bojar: ruska bojarinja / pripeljala sta se bojar in bojarinja ♪
- bojárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na bojarje: bojarski otroci; bil je iz stare bojarske rodbine ♪
- bókarica -e ž (ọ̑) lov. dvocevna puška, pri kateri sta cevi druga nad drugo: bokarica z daljnogledom ♪
- bókoplavútarica -e ž (ọ̑-ȗ) nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae ♪
- bôksar tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja ♪
- bôksarski tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo ◊ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja ♪
- bolgarístika -e ž (í) veda o bolgarskem jeziku in književnosti: strokovnjak za bolgaristiko ♪
- bolgárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Bolgare ali Bolgarijo: bolgarski jezik; bolgarske vezenine / bolgarski borci ♪
- bolgárščina -e ž (ā) bolgarski jezik: študij bolgarščine ♪
- boljár -ja m (ā) zastar. bojar: moskovski boljarji ♪
- bólničar -ja m (ọ̑) kdor poklicno streže bolnikom: zaposlen je kot bolničar; obratni bolničar / vojni bolničar ♪
- bólničarka -e ž (ọ̑) ženska, ki poklicno streže bolnikom: izurjena bolničarka; šola za bolničarke / partizanska bolničarka ♪
- bólničarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bolničarje: bolničarski poklic / bolničarski tečaj; bolničarska šola ♪
- bombárda -e ž (ȃ) nekdaj top s kratko cevjo, sprva za kamnite krogle ♪
- bombardêr -ja m (ȇ) bombnik: nad mestom so leteli bombarderji; težki bombarderji ♪
- bombardír -ja m (í) star. topničar, artilerist: bombardirji v rjavih uniformah ♪
- bombardíranec -nca m (ȋ) pog. kdor je oškodovan pri bombardiranju ♪
- bombardíranje -a s (ȋ) glagolnik od bombardirati: a) doživeti najhujše bombardiranje; bombardiranje mest; bombardiranje iz zraka; hiše, porušene zaradi bombardiranja b) elektronsko bombardiranje; z bombardiranjem urana so razbili njegovo jedro ♪
- bombardírati -am nedov. in dov. (ȋ) metati bombe iz letala ali z artilerijskim orožjem: jata bombnikov bombardira sovražnikovo oporišče; bombardirati hišo, mesto / pog., ekspr. začel ga je bombardirati s kamenjem obmetavati; pren., ekspr. kar bombardira jih z dopisi in pozivi ♦ fiz. obstreljevati kako snov s hitrimi elektroni, protoni bombardíran -a -o: bombardirano mesto ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726