Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (6.214-6.238)


  1.      várnostnik  -a m (á) kdor poklicno skrbi a) za varnost premoženja koga: varnostnik je pravočasno opazil požar, vlomilca; nočno delo varnostnikov b) za osebno varnost koga: varnostnik slavne filmske igralke; varnostniki iz spremstva predsednika republike c) za javno varnost, zlasti kriminalist: varnostniki so roparja, zločinca že odkrili č) za varnost pri delu: varnostniki imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo / inženir varnostnik varnostni inženir ♪
  2.      varoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor koga ali kaj varuje: otroku je bil učitelj in varovalec / varovalec umetnostnih zakladov / alpinist varovalec 2. redko varovalo: kovinski varovalec ♪
  3.      varoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki varuje, ščiti: varovalni nasip proti vetru; varovalni pas ob cesti, gozdu / varovalna čelada, obleka; varovalna mreža; pri plezanju je bil privezan na varovalno vrv / varovalni ukrepi / varovalna plast sluzi; varovalna snov / varovalna krema zaščitna krema; varovalno cepljenje zaščitno cepljenje ♦ agr. varovalni posevek posevek, ki varuje podsevek; elektr. varovalni vložek vložek varovalke, v katerem je taljivi element varovalke obdan z izolirnim plaščem; gozd. varovalni gozd gozd, ki varuje zemljišče pred erozijo; med. varovalna maska zaščitna maska; teh. varovalna podložka varnostna podložka; zool. varovalna barva barva, ki se ujema z barvo okolice; žel. varovalni vagon vagon med lokomotivo in prvim potniškim vagonom ali med lokomotivo in vagonom z vnetljivim, nevarnim blagom ♪
  4.      varovalíšče  -a s (í) alp. prostor v steni, ki daje varnost plezalcu in varovanemu soplezalcu: plezati do varovališča ● zastar. otroka je nameravala pustiti v kakem varovališču sirotišnici ♪
  5.      varoválka  -e [tretji pomen u̯k in lk] ž (ȃ) 1. priprava, ki prekine tokokrog, kadar je jakost toka prevelika ali ob kratkem stiku: izključiti, odviti, zamenjati varovalko; kapa, vložek varovalke / varovalka je pregorela / avtomatska varovalka pri kateri se s pritiskom na gumb spet vzpostavi tokokrog; glavna varovalka plombirana varovalka, ki stoji pred števcem; pren., knjiž. lepega dne je pregorela varovalka njegovega potrpljenja 2. voj. del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem: odpreti, zapreti varovalko na puški, revolverju / odviti varovalko bombe 3. redko varuhinja: varovalka otroka ◊ elektr. staljiva varovalka v kateri se žica stali in tako prekine tokokrog; fiz. varovalka za deset amperov; teh. plinska varovalka ki zapre dovod plina v gorilnik, ko plamen nezaželeno ugasne ♪
  6.      varoválo  -a s (á) 1. kar kaj varuje: varovalo za les; zvočna varovala za ušesa 2. voj. del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem; varovalka: odpreti varovalo na revolverju ◊ elektr. napetostno varovalo priprava za varovanje električnih naprav pred previsoko napetostjo ♪
  7.      varovánček  in várovanček -čka m (á; á) manjšalnica od varovanec: vzgojiteljica in njeni varovančki ● zastar. otroci so spravljali denar v varovančke v hranilničke ♪
  8.      varovánec  in várovanec -nca m (á; á) 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem ♪
  9.      varovánje  in várovanje -a s (á; á) glagolnik od varovati: varovanje hiše / varovanje pred okužbami / varovanje majhnih otrok / varovanje ugleda, zdravja / varovanje skrivnosti / prevzel je varovanje v steni; škarjasto varovanje z vrvema levo in desno od vodečega plezalca ∙ nar. varovanje mrliča bedenje pri njem ♪
  10.      varovánka  in várovanka -e ž (á; á) 1. mladoletnica, za katero skrbi varuh: za svojo varovanko je lepo skrbel 2. ženska, deležna varstva, skrbi koga: varovanko je zastopal njen skrbnik; varovanka zavoda / v hlevu je mukala njegova varovanka 3. ekspr. ženska, ki uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: varovanka predsednika je dobila ugleden položaj ♪
  11.      varováti  -újem in várovati -ujem nedov. (á ȗ; á) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes varuje dom; mora ostati doma in varovati hišo / otoček zapira in varuje vhod v pristanišče / votlina jih je varovala pred dežjem, zastar. dežja; varovati gozd pred požarom / varovati soplezalca pri plezanju // delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: fant je duševno prizadet in ga morajo varovati; varovati se bolezni, prepiha / varovati koga pred nesrečo, udarci / dlake varujejo žival pred mrazom / premaz varuje kovino pred rjo; okno je varovala železna mreža // imeti v oskrbi, varstvu: pastir varuje čredo / varovati otroke 2. prizadevati si, da se kaj ohrani: mati je to posodo skrbno varovala / varovati premoženje / varovati red, samostojnost / varovati čast in poštenje hčere; varovati svoj ugled / varovati lepoto in čistost jezika; varovati skrivnost / z roko je varovala plamen sveče 3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, varuj se; varujte se ga ● zastar. varuj, da ga ne zadeneš glej, pazi; star. dve veliki skrinji sta varovali materino bogastvo v njih je bilo shranjeno; nar. varovati mrliča bedeti pri njem; zastar. delo ga je varovalo pri življenju ohranjalo; star. denarnico je skrbno varovala pazila nanjo; bog varuj povedati komu bogvaruj ◊ alp. varovati z uravnavanjem napetosti vrvi, na katero je navezan soplezalec, in z zadrževanjem vrvi pri njegovem morebitnem padcu preprečevati, da bi se soplezalec pri plezanju ponesrečil; jur. varovati pravico ščititi pravico; šah. varovati kralja varováti se, in várovati se paziti se, izogibati se: varovati se slabe družbe; varuj se ga / varuj se prehitre sodbe varováje: varovaje svoje koristi, je pomagal tudi drugim varujóč -a -e: hoditi ves dan, varujoč si obraz pred žgočim soncem; varujoča plast varován in várovan -a -o: varovane skrivnosti; slabo varovane črede ∙ varovan parkirni prostor parkirni prostor s paznikom; varovana pot po snežiščih zavarovana pot ♪
  12.      várpa  -e ž (ȃ) zlasti v švedskem okolju (športna) igra, pri kateri se mečejo zaobljeni kamni ali tem podobni izdelki iz kovine h klinu v oddaljenosti 20 m: pomeriti se v varpi ♪
  13.      várstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na varstvo: varstveni ukrepi; varstveno spremstvo / varstvena vzgoja / varstvena dejavnost / varstveni dodatek dodatek osebnim in družinskim upokojencem, katerih pokojnine ne dosegajo predpisane višine; žarg., šol. varstveni oddelek oddelek s podaljšanim bivanjem; vzgojno-varstvena organizacija [VVO] organizacija za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ◊ ekon. varstvena carina zaščitna carina; jur. varstveni sodnik nekdaj sodnik, ki postavi mladoletniku brez očeta varuha premoženja in nadzoruje njegovo delo; varstveno pismo nekdaj listina, s katero oblastni organ zagotovi zlasti tujemu državljanu posebno varstvo; rib. varstvena doba doba, ko je ribolov (nekaterih rib) prepovedan; urb. varstveno območje območje, kjer je raba zemljišč omejena zaradi zagotovitve dolgoročnega urejanja prostora; sam.: žarg., šol. varstvena učencem pomaga pri nalogah učiteljica pri podaljšanem bivanju ♪
  14.      várstvenik  -a m (ȃ) kdor skrbi za varstvo okolja: varstveniki so proti gradnji jedrskih elektrarn; protestno zborovanje varstvenikov ♪
  15.      várstvo  -a s (ȃ) 1. prizadevanje, skrb, da se odvrne nevarnost od koga: zaupati komu varstvo otroka / organizirati, urediti otroško varstvo / celodnevno varstvo; žarg., šol. šolsko varstvo bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem; podaljšano bivanje / izročiti konje hlapcu v varstvo 2. prizadevanje, skrb, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: dajati, nuditi komu varstvo / okrepiti miličniško, vojaško varstvo / vzeti koga pod svoje varstvo, v svoje varstvo / ekspr. zateči se v varstvo okopov, trdnjave / socialno varstvo družbene dejavnosti, s katerimi se posameznikom, družinam organizirano zagotavljajo ustrezne življenjske razmere; zdravstveno varstvo družbene dejavnosti, katerih namen je varovanje zdravja, zdravljenje prebivalstva; skupnost socialnega varstva; zavod za varstvo pri delu 3. prizadevanje, da se kaj ohrani: ukrepi za varstvo narave, okolja / varstvo morja pred onesnaževanjem / zavod za spomeniško varstvo / spomeniško varstvo je izdalo dovoljenje zavod, organ za spomeniško varstvo ● redko dati komu denar v varstvo da ga varuje, hrani; odpeljati obsojenca pod močnim varstvom močno zastraženega, da ne bi pobegnil ali da ga ne bi kdo rešil, napadel ◊ jur. pravno varstvo ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom; zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, s katerim javni tožilec zahteva razveljavitev pravnomočne odločbe, s katero je prekršen zakon; začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine ♪
  16.      varšavjánka  -e ž (ȃ) 1. družabni ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske: plesali so krakovjak in varšavjanko 2. mednarodna proletarska revolucionarna pesem s prvotnim refrenom: Naprej Varšava: zapeli so varšavjanko ♪
  17.      varšávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Varšavo: varšavske znamenitosti / nekdaj varšavski geto ♦ polit. Varšavski pakt vojaška zveza vzhodnoevropskih socialističnih držav s skupnim vojaškim poveljstvom, sklenjena leta 1955 v Varšavi ♪
  18.      várščina  -e ž (ȃ) jur. 1. premičnine ali nepremičnine, ki se dajo za zagotovitev izpolnitve določenih obveznosti, dolžnosti: dati, vrniti, zahtevati varščino 2. v nekaterih deželah vsota, ki se da, da se kdo začasno izpusti na prostost: plačati varščino za koga ♪
  19.      várščinski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na varščino: varščinska vsota / varščinske obresti ♪
  20.      váruh  -a m (ȃ) 1. kdor je uradno določen, da skrbi za mladoletno osebo in upravlja z njenim premoženjem: starši so ji zgodaj umrli in dobila je varuha; sodišče ga je postavilo fantu za varuha // kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe; skrbnik: sodišče je določilo varuhe / varuh premoženja koga / ekspr. varuh zatiranih zaščitnik 2. nav. ekspr. kdor kaj varuje: bil je skrben varuh vinograda / družina je šla na izlet, on pa je ostal doma za varuha 3. nav. ekspr. kdor si prizadeva, da se kaj ohrani: varuhi šeg in navad / varuhi meščanske morale; varuhi revolucije / varuh pravice sodnik, miličnik; varuh javnega reda, javne varnosti miličnik, policist ◊ rel. angel varuh ♪
  21.      váruhinja  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki varuje, neguje (tujega) otroka, (tuje) otroke: najti otroku varuhinjo / v oglasih iščemo varuhinjo za osemmesečnega otroka // ženska, ki se poklicno ukvarja z varovanjem otrok; varuška: varuhinje v otroških vrtcih / seminar, tečaj za varuhinje 2. nav. ekspr. ženska, ki kaj varuje: danes je za varuhinjo hiše / svečenice so bile varuhinje svetega ognja / država naj bo varuhinja državljanov ♪
  22.      váruška  -e ž (ȃ) ženska, ki se poklicno ukvarja z varovanjem otrok: varuške v otroških vrtcih / tečaj za varuške // pog. varuhinja: otrokom je bila dobra varuška / ostal je doma za varuško ♪
  23.      váruški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na varuhe ali varuštvo: varuške dolžnosti / do nje je imel varuški odnos váruško prisl.: vedel se je varuško ♪
  24.      váruštvo  -a s (ȃ) 1. dejavnost varuhov: prevzeti varuštvo / varuštvo staršev / biti pod varuštvom 2. ekspr. samovoljno nadzorstvo: osvoboditi se varuštva tujcev / idejno, politično varuštvo ♪
  25.      váržet  -a m (ā) nižje pog. žep: seči z roko v varžet ♪

   6.089 6.114 6.139 6.164 6.189 6.214 6.239 6.264 6.289 6.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA