Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (6.139-6.163)


  1.      užítkarstvo  -a s (ȋ) 1. jur. dejstvo, da je kdo užitkar: pravde v zvezi z užitkarstvom 2. nar. preužitkarstvo: zaradi užitkarstva se ne pritožuje ♪
  2.      váljar  -ja m (á) 1. navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa: razvaljati testo z valjarjem / kuhinjski valjar 2. priprava, stroj za valjanje: valjar ravna, tlači cestišče; vleči, voziti valjar; drobiti kepe z valjarjem; betonski, jeklen, lesen valjar / cestni, snežni valjar; motorni, ročni valjar; valjar za platno ♦ teh. vibracijski valjar 3. priprava v obliki valja za nanašanje barve, laka: nanašati lak z valjarjem; čopiči in valjarji ● publ. ruski valjar nezadržno prodiranje sovjetske armade v drugi svetovni vojni; publ. sovražnikov valjar je šel mimo napad, prodor z armado, ki vse uničuje ♪
  3.      valjár  -ja m (á) delavec v valjarni: plavžarji in valjarji ♪
  4.      váljarček  -čka m (á) manjšalnica od valjar, priprava: valjati testo z lesenim valjarčkom / vrtni valjarček ♪
  5.      valjárna  -e ž (ȃ) obrat za valjanje kovin: ob jeklarni gradijo valjarno; valjarna bakra, pločevine ♪
  6.      valjárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na valjarno: valjarniške naprave / valjarniška tehnika ♪
  7.      valutáren  -rna -o prid. (ȃ) redko valuten: vpliv valutarnih sprememb na gospodarstvo ♪
  8.      vár 1 -a m (ȃ) teh. strjen material, ki je pri varjenju zmehčan ali staljen: zgladiti var / čisti var del vara, v katerem je pretaljen samo dodajni material ♪
  9.      vár 2 -a m (ȃ) elektr. enota za merjenje jalove moči električnega toka: meriti v varih ♪
  10.      váralica  -e ž (ȃ) zastar. varavec, slepar: on je varalica, izogibaj se ga / sleparji in varalice goljufi ♪
  11.      varán  -a m (ȃ) nav. mn., zool. kuščarji z dolgo glavo in vratom, z navadno dolgim debelim repom in globoko preklanim jezikom, Varanidae ♪
  12.      váranje  -a s (ȃ) glagolnik od varati: varanje lahkovernih ljudi / varanje moža ♪
  13.      varánt  -a m (ā) jur. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga; zastavnica: izročiti varant banki ♪
  14.      várati  -am nedov. (ȃ) 1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto: varati prijatelja; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe slepiti ∙ videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled 2. biti nezvest v zakonu: ženo vara že tri leta / varala ga je s svojim šefom 3. star. goljufati: varati pri kartanju várati se 1. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosegati tega, kar se pričakuje: varati se pri kupčiji; varati se v ljubezni, upanju 2. biti v zmoti; motiti se: varati se v sodbi; zelo, ekspr. bridko se varate, če tako mislite / ekspr. če me oko, spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl varajóč -a -e: varajoč privid váran -a -o: varano ljudstvo ♪
  15.      várav  -a -o in varàv -áva -o prid. (ā; ȁ á) star. ki vara: varave ljubice // varljiv: varavo upanje váravo in varávo prisl.: varavo prepričevati ♪
  16.      váravec  -vca m (ā) ekspr. kdor vara: ne verjemi mu, on je velik varavec ♪
  17.      várčen  -čna -o prid., várčnejši (á ā) ki si prizadeva porabiti čim manj a) denarja: varčen človek; biti varčen / varčen pri izdatkih b) dobrin sploh: varčna gospodinja / biti varčen pri hrani, obleki ● ekspr. to je varčen avtomobil ta avtomobil porabi malo goriva; ekspr. je varčen v besedah je redkobeseden ◊ elektr. varčni transformator transformator, pri katerem imata primarno in sekundarno navitje skupne dele várčno prisl.: varčno ravnati z denarjem; živel je zelo varčno ♪
  18.      varčeválčev  -a -o [u̯č] (ȃ) pridevnik od varčevalec: varčevalčeva hranilna knjižica ♪
  19.      varčeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor varčuje pri banki, hranilnici: varčevalci dvigujejo denar / stanovanjski varčevalec ♪
  20.      varčeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na varčevanje: varčevalni ukrepi / varčevalna doba / varčevalni dan dan varčevanja ♪
  21.      varčeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od varčevalec: vpisati vlogo varčevalke ♪
  22.      varčevánje  -a s (ȃ) glagolnik od varčevati: z varčevanjem priti do premoženja; varčevanje z denarjem / varčevanje pri hrani; varčevanje z materialom / stanovanjsko varčevanje; dan varčevanja / namensko varčevanje ♪
  23.      varčeváti  -újem nedov. (á ȗ) prizadevati si porabiti čim manj a) denarja: varčuje, zato si lahko marsikaj kupi / varčevati za avtomobil, hišo / pog. nima za koga varčevati / varčevati pri izdatkih; varčevati z denarjem / varčevati pri banki, hranilnici ♦ fin. namensko varčevati za določen namen, ki ga organizira navadno banka b) dobrin sploh: varčuj, da nam ne zmanjka vode / varčevati pri hrani, obleki; varčevati z elektriko; varčevati s prostorom ● ekspr. starši pri njem niso varčevali s palico so ga velikokrat tepli; ekspr. z besedami je navadno zelo varčeval bil je redkobeseden ♪
  24.      varčljív  -a -o prid. (ȋ í) star. varčen: varčljiv človek ♪
  25.      várčnež  -a m (ȃ) ekspr. varčen človek: bil je velik varčnež ♪

   6.014 6.039 6.064 6.089 6.114 6.139 6.164 6.189 6.214 6.239  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA