Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (5.776-5.800)


  1.      šólar  -ja m (ọ̑) učenec osnovne šole: šolarji hitijo v šolo; on je že šolar; nastop šolarjev na proslavi ♪
  2.      šólarček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od šolar: takrat je bil še šolarček; gruča šolarčkov pred šolo; vede se kot šolarček ♪
  3.      šólarica  -e ž (ọ̑) star. šolarka: takrat je bila še šolarica ♪
  4.      šólarka  -e ž (ọ̑) učenka osnovne šole: marljiva šolarka; šolarke in dijakinje ♪
  5.      šólarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šolarje: šolarske dolžnosti, potegavščine / šolarska oblačila / domov so se odpeljali s šolarskim avtobusom s šolskim avtobusom ∙ slabš. napisati šolarsko oceno romana nestrokovno šólarsko prisl.: opraviti kaj zelo šolarsko; šolarsko poučen spis; šolarsko razposajen smeh ♪
  6.      šóštar  -ja m (ọ̑) nar. vzhodno žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na štoru je bilo veliko šoštarjev ♪
  7.      šôtar  -ja m (ȏ) nekdaj kdor se ukvarja z rezanjem šote: šotarji na barju ♪
  8.      špágarica  -e ž (ȃ) nav. mn. obuvalo, ki ima del podplata iz vrvice ali grobe tkanine: obuti špagarice / ženske špagarice ♪
  9.      špár  -a m (ȃ) zool. manjša morska riba s temno prečno progo pred repom, Sargus annularis ♪
  10.      špárati  -am nedov. (á) nižje pog. varčevati: šparati za novo pohištvo / šparati pri hrani ∙ nižje pog. tega fanta doma šparajo mu ne nalagajo (težkega) dela; nižje pog. pri delu se špara ni delaven; kdor jezika špara, kruha strada kdor si ne upa, ne zna kaj vprašati, prositi, ima škodo, ne doseže tistega, za kar se poteguje ♪
  11.      špárgelj  -glja m (á) pog. sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek; beluš: jesti šparglje ♪
  12.      špárgljev  -a -o prid. (á) pog. belušev: špargljevi poganjki ♪
  13.      špargljíšče  -a s (í) pog. njiva, na kateri rastejo beluši: opleti špargljišče ♪
  14.      šparón  -a m (ọ̑) agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost: šparoni so se šibili od grozdov; vezati šparone / obrezati trto na šparon ♪
  15.      špárovček  -čka m (á) nižje pog. hranilniček: šparovček v obliki prašička ♪
  16.      špárovec  -vca m (á) nižje pog. 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje; hranilnik: dajati denar v šparovec; šparovec je že poln 2. varčen človek: imeli so ga za šparovca ∙ star. šparovec cerovca najde varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike ♪
  17.      špároven  -vna -o prid. (á) nižje pog. varčen: šparoven človek; biti šparoven ♪
  18.      špartánski  tudi spartánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na Špartance ali Šparto: špartanski vojaki / strogost špartanske vzgoje 2. knjiž. zelo strog, nepopustljiv: špartanske vzgojne metode / špartanski način življenja ● knjiž. špartanska oprema skromna, preprosta špartánsko tudi spartánsko prisl.: biti špartansko vzgojen ♪
  19.      špartánstvo  tudi spartánstvo -a s (ȃ) knjiž. velika strogost, nepopustljivost: špartanstvo v vzgoji ♪
  20.      špêcar  -ja m (ȇ) žarg. tožljivec: bil je največji špecar v razredu / med njimi ni bilo špecarjev ♪
  21.      špêcarka  -e ž (ȇ) žarg. tožljivka: bila je velika špecarka ♪
  22.      špéglar  -ja m (ẹ̑) nižje pog. kdor nosi očala: v razredu je bilo veliko špeglarjev ♪
  23.      špehár  tudi špêhar -ja m (á; ȇ) pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: rediti špeharje ♪
  24.      špísar  -ja m (ȋ) zastar. malomeščan: tako so govorili špisarji in filistri ♪
  25.      špitálar  -ja m (ȃ) zastar. oskrbovanec sirotišnice, ubožnice: tudi njega so sprejeli med špitalarje ♪

   5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA