Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (5.714-5.738)



  1.      ščétkarstvo  -a s (ẹ̑) obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetkarstvo
  2.      ščítar  -ja m () zool., navadno v zvezi komar ščitar komar, ki prenaša povzročitelja rumene mrzlice, Aedes aegypti: pičil ga je komar ščitarzool. ščitarji hrošči s ščitasto razširjenim hrbtnim delom oprsja in pokrovkama, Cassida
  3.      ščítarica  -e ž () nav. mn., pal. izumrle ribe, pri katerih sta glava in sprednji del telesa pokrita s koščenimi ploščami, Placoderma
  4.      ščítarka  -e ž () zool. 1. kobra: pičila ga je ščitarka / kača ščitarka 2. azijska žaba s širokimi usti in močnimi čeljustmi, Scutiger schmidti
  5.      šemaríja  -e ž () 1. v zvezi pustna šemarija pustna prireditev, zabava: prirediti pustno šemarijo 2. slabš. neprimerno, smešno dejanje: nehaj počenjati te šemarije
  6.      šemáriti  -im nedov.) neprimerno, smešno oblačiti; šemiti: nikar tako ne šemari otroka; spet stoji pred ogledalom in se šemari
  7.      šestojánuarski  tudi šestojanuárski -a -o prid. (; ) zgod., v zvezi šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929: uvedba šestojanuarske diktature
  8.      šéškar  in šêškar -ja m (ẹ̑; ) etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: jedi in vina je bilo v izobilju za svate in za šeškarje
  9.      šíhtar  -ja m () nižje pog. delavec: šihtarji se vračajo s popoldanskim vlakom
  10.      šíkara  -e ž () knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje
  11.      šílar  -ja m () 1. nekdaj izdelovalec šil: delo šilarjev 2. lov. jelen ali srnjak, navadno mlajši, z rogovoma brez odrastkov: kozliči in šilarji
  12.      šíntar  -ja m (í) 1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: šintar je odpeljal truplo poginulega konja / mestni šintar 2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: k temu šintarju ne grem več, čeprav bi me zob spet začel boleti; ne bodi tak šintar
  13.      šíptarski  -a -o prid. () albanski: šiptarski jezik / šiptarske šole
  14.      šíškarica  -e ž () nav. mn., zool. žuželke, ki povzročajo nastajanje šišk zlasti na hrastu, Cynipidae: najezdniki in šiškarice
  15.      šivánkar  -ja m () slabš. krojač: ne bi se ji bilo treba obesiti na tega šivankarja
  16.      šivánkarica  -e ž () slabš. šivilja: šivankarice že ne bo jemal za ženo
  17.      šivánkarstvo  -a s () slabš. krojaštvo ali šiviljstvo: ukvarjati se s šivankarstvom
  18.      šivár  -ja m (á) star. krojač: šivar mu je delal obleko
  19.      šiváriti  -im nedov.) star. šivati: vse zimske večere je šivaril / hči šivari v mestu
  20.      škáfar  -ja m () izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji
  21.      škáfarski  -a -o prid. () nanašajoč se na škafarje ali škafarstvo: škafarska obrt / škafarski delavec
  22.      škáfarstvo  -a s () škafarska obrt: škafarstvo in sodarstvo
  23.      škárjast  -a -o prid. () po obliki podoben odprtim škarjam: škarjast rep lastovke / škarjasta oblika ◊ alp. škarjasto varovanje varovanje z vrvema levo in desno od vodečega plezalca; elektr. škarjasti odjemnik tokovni odjemnik iz paličja na električnem vozilu za odvzemanje toka iz kontaktnega vodnika; pantograf; med. škarjasta hoja hoja, pri kateri se postavlja noga pred drugo nogo tako, da jo križa; teh. škarjasti eskalator eskalator za prevoz navzgor in navzdol; škarjasto ustje ustje silokombajna z dvema sestavoma dovajalnih verig; vet. škarjasti ugriz ugriz škarjastega zobovja; škarjasto zobovje zobovje, pri katerem segajo zgornji sekalci čez spodnje
  24.      škárje  -rij ž mn. () 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: nabrusiti škarje; rezati, striči s škarjami; konica, uho škarij / kleparske, krojaške, vrtnarske škarje; ovčje škarje za striženje ovc; vrtne škarje; škarje za živo mejo; škarje za pločevino / ročne škarje // teh. stroj za rezanje, striženje pločevine: škarje so se pokvarile / strojne škarje 2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih: rak zgrabi hrano s škarjami / jesti meso z repa in škarij 3. ekspr. položaj med dvema postrani približujočima se nevarnostma: žarometa sta dobila letalo v škarje; vsekakor moramo priti iz tankovskih škarij / škarje, v katerih so se znašli, so se vse bolj zapirale položaj med približujočima se nevarnostma je postajal vse bolj brezizhoden; avtomobil je prišel, vozil v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo / dobiti koga z nogami v škarje // navadno s prilastkom položaj med dvema nasprotujočima si stvarema sploh: v škarjah med udobnostjo in hitrostjo so se avtomobilski proizvajalci odločili za drugo; biti v škarjah želja in dolžnosti 4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost, nesorazmerje: škarje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov / škarje cen se odpirajo neusklajenost, nesorazmerje se veča, zapirajo neusklajenost, nesorazmerje se manjšaekspr. filmu škarje ne bi škodile krajšanje; ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; žarg., šport. narediti škarje dvigniti smuči med letom v različni višini; ekspr. mojster je spet segel po škarjah spet začel rezati, striči; postavljati mlaj s škarjami z drogovoma, spetima na enem koncu v obliki črke Vagr. škarje podolgovata kosa lesa, pritrjena v obliki črke V na zadnji konec ojesa, s konci krakov pa na sprednji del voza; etn. nastaviti, poslati škarje med mlačvo ob pripravljanju slame za streho naskrivaj nastaviti, poslati navzkriž povezani palici, obroč in bat skupaj z nekaj pijače, štrukljev, cvetjem in posmehljivim pismom; grad. streha na škarje streha, pri kateri sta na škarnike, strešne tramove z obeh strani vodoravno pribita po dva vzporedna ploha; les. škarje stroj za obrezovanje furnirja; zlagati deske v škarje zlagati jih v obliki črke V ali X; teh. škarje okovje z dvema krakoma, navadno v obliki črke V, za omejevanje odpiranja določene plošče; vrata (pri omari) na škarje; tisk. krožne škarje stroj za razrezovanje lepenke z okroglimi noži, ki se vrtijo
  25.      škárjevec  -vca m () nar. ruševec: škarjevec je spet zapel ◊ grad. škarnik

   5.589 5.614 5.639 5.664 5.689 5.714 5.739 5.764 5.789 5.814  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA