Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (5.651-5.675)
- svilárstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo svilene preje ali svilenih tkanin: razvoj svilarstva ♪
- svinčár -ja m (á) delavec v proizvodnji svinca in svinčenih izdelkov: oče je bil svinčar ♪
- svinčárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za svinčenje: dela v svinčarni ♪
- svinjár -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem prašičev: svinjar je že nakrmil prašiče; kravarji in svinjarji // star. svinjski pastir: svinjar žene prašiče skozi vas 2. slabš. kdor (rad) nespodobno, opolzko govori: je velik svinjar / kot psovka svinjar svinjski 3. slabš. ničvreden, malovreden človek: svinjar je, če zahteva toliko denarja / kot psovka zdaj si pa ti na vrsti, svinjar ♪
- svinjaríca -e ž (í) ženska oblika od svinjar: za prašiče je skrbela svinjarica ♪
- svinjaríja -e ž (ȋ) slabš. 1. umazanija: počisti to svinjarijo na stopnicah / le kako more živeti v tej svinjariji v tem umazanem okolju, prostoru 2. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegove svinjarije; počenjati, uganjati svinjarije / govoriti svinjarije / to je navadna svinjarija // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: izlet so odpovedali? Svinjarija; svinjarija, če je to res 3. jed, navadno slabo pripravljena: te svinjarije ne bo jedel ♪
- svinjáriti -im nedov. (á ȃ) 1. slabš. nespodobno, opolzko govoriti: moški spet svinjarijo; ne svinjari, če je otrok zraven // grdo, neprimerno ravnati s kom: sovražnik je svinjaril z domačini 2. star. trgovati s svinjami: svinjaril je po Štajerskem ♪
- svinjárna -e ž (ȃ) knjiž. kraj, prostor za vzrejo prašičev: ogledati si svinjarno ♪
- svinjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na svinjarje: svinjarsko delo / težko prenaša ta svinjarski jezik / ima več svinjarskih fotografij nespodobnih, opolzkih ♪
- svobodnjákar -ja m (ȃ) slabš. svobodomislec: ti svobodnjakarji niso skrivali svojih nazorov ♪
- šablónar -ja m (ọ̑) 1. delavec, ki dela s šablono: zaposlen je kot šablonar 2. publ. kdor se natančno, togo drži ustaljenih oblik česa: iz teh izkušenj bi se lahko tudi šablonarji kaj naučili ♪
- šáfar -ja m (ā) zastar. oskrbnik: pobiral je pridelek od šafarjev ♪
- šalobárda -e ž (ȃ) zastar. nespameten, neumen človek: druščina je gledala nanje kot na šalobarde / kot psovka beži, šalobarda neumna ♪
- šalobáriti -im nedov. (á ȃ) nar. zahodno brskati, stikati: šalobaril je po hiši ♪
- šálvare -var ž mn. (ȃ) v muslimanskem okolju zelo široke ženske hlače, segajoče do členkov; dimije: nosila je šalvare ♪
- šamarjánka -e ž (ȃ) etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu, znan zlasti v Prekmurju: plesati šamarjanko ♪
- šamotárna -e ž (ȃ) obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne ♪
- šár -a m (ȃ) nar. vzhodno loček: s šarom porasel breg ♪
- šár -a -o prid. (ȃ á) star. pisan, raznobarven: šari lasje / šara kača ♪
- šára 1 -e ž (á) nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno // malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro 2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara // predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše ● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje
ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; žarg., grad. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakov ◊ gastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave ♪
- šára 2 -e ž (á) 1. star. lisa, pega: gobe z velikimi šarami na klobuku / pred očmi so se mu delale svetle šare 2. zastar. barva: namazati s šaro / šara cvetov ♪
- šaráda -e ž (ȃ) beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti: šarade in anagrami / reševati šarade uganke s takimi besedami ♪
- šaráden -dna -o (ȃ) pridevnik od šarada: šaradna izpolnjevanka ♪
- šárast -a -o prid. (á) ekspr. pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šarast nakit; oblečena je bila v šarasto haljo ♪
- šárati 1 -am nedov. (ȃ) zastar. delati pisano, raznobarvno: šarati vzorce / bliski šarajo nebo ♪
5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751