Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (5.401-5.425)
- starínarstvo -a s (ȋ) zbiranje predmetov starinske vrednosti: ukvarjati se s starinarstvom ● zastar. študirati zgodovino in starinarstvo arheologijo ♪
- starínec -nca m (ȋ) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin: priseljenci so sprejeli navade starincev ♪
- starinokòp -ópa m (ȍ ọ́) knjiž. kdor izkopava predmete iz starejših obdobij, arheolog: znan starinokop ♪
- starinoslóvec -vca m (ọ̑) knjiž. arheolog: izkopavanja vodi znan starinoslovec; zborovanje zgodovinarjev in starinoslovcev ♪
- starinoslóvje -a s (ọ̑) knjiž. arheologija: ukvarjati se s starinoslovjem; začetki slovenskega starinoslovja ♪
- starínski -a -o prid. (ȋ) 1. ki je nastal, bil razširjen v (daljni) preteklosti: proučevati starinske plese; starinske pesmi; zbirati starinske posode; doma imajo starinsko pohištvo ♦ lingv. starinske besede v preteklosti splošno rabljene besede // ki ima dosti prvotnih, starih značilnosti: rad si ogleduje starinska mesta; starinsko narečje / predmet, stol starinske izdelave ∙ vsi ti predmeti imajo starinsko vrednost so pomembni zaradi starosti in tipičnih značilnosti 2. nemoderen, nesodoben: nosi obleko starinskega kroja / imeti starinske nazore; njegova načela so starinska starínsko prisl.: skladba zveni starinsko; oblači se po starinsko; starinsko opremljena soba; sam.: hiša je mešanica starinskega z novodobnim ♪
- starínskost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost starinskega: občudovati starinskost obmorskega mesta; starinskost besedila, narečja / zadah po zatohlosti in starinskosti po starem ♪
- starínstvo -a s (ȋ) zastar. (daljna) preteklost: opisovati starinstvo; spoštoval je vse, kar je spominjalo na starinstvo // stari, starinski predmeti: prodajal je vsakovrstno starinstvo ♪
- staríti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. starati: težko življenje ga hitro stari / imel je občutek, da se doma samo stari ♪
- stárka -e ž (ȃ) stara ženska: starka slabo sliši; osemdesetletna starka; sključena, zgubana starka; smrt starke; oblači se kot starka // star. ptičja samica: starka je učila mladiča, kako naj si išče hrano ● ekspr. starka zima se že poslavlja zima; ekspr. prišla je starka s koso smrt; zastar. moje starke ni doma žene ♪
- stárkin -a -o (ȃ) pridevnik od starka: starkin glas; starkine besede ♪
- staro... ali stáro... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na star: staročeh, staroslovenec; starokitajski; staromoden, staroselec ♪
- stároavstríjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na staro Avstrijo: staroavstrijske razmere / staroavstrijska natančnost, miselnost ♪
- starobíten -tna -o prid. (í ȋ) redko prvoten, star: starobitni prebivalci / starobitna domačija zelo stara ♪
- stárocerkvénoslovánski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na staro cerkveno slovanščino: starocerkvenoslovanski spomeniki / starocerkvenoslovanski jezik stara cerkvena slovanščina ♪
- stárocerkvénoslovánščina -e ž (ȃ-ẹ̑-ȃ) lingv. stara cerkvena slovanščina: spomeniki v starocerkvenoslovanščini ♪
- stáročastítljiv tudi stáročastitljív -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ȋ ȃ-í) zastar. starodaven: staročastitljivo mesto ♪
- stáročéh -a m (ȃ-ẹ̑) pristaš češke konservativne stranke v 19. stoletju: mladočehi in staročehi ♪
- starodáven -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): to se je zgodilo v starodavnih časih / starodavne ljudske pesmi iz davnih časov 2. ki že zelo dolgo obstaja: starodavni običaji; šah je starodavna igra / odprla je starodavno skrinjo ● knjiž. ta človek ima precej starodavne nazore nesodobne, zastarele ♪
- starodávnik -a m (ā) nav. mn., knjiž. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: antični starodavniki; raziskovati običaje starodavnikov ♪
- starodávnost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost starodavnega: starodavnost izročila; starodavnost mesta 2. knjiž. daljna preteklost: v starodavnosti so bili tu širni gozdovi; siva starodavnost ♪
- starodéden -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zelo star: starodedno mesto ∙ knjiž. ohraniti starodedne običaje sprejete od davnih prednikov ♪
- starodevíški -a -o prid. (ȋ) ekspr. neživljenjski: starodeviški nazori ∙ ekspr. nosila je starodeviške obleke nemoderne, nesodobne ♪
- starodôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž. nemoderen, nesodoben: starodobno pohištvo ♪
- stároegipčánski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Egipčane do konca 4. stoletja pred našim štetjem: staroegipčanska pisava, umetnost / staroegipčanska vladarska družina ♪
5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501