Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (5.314-5.338) 
- spárati 2-am dov. (ā) nar. vzhodno narediti, da kaj sestavlja par; spariti: sparati vole / sparati čevlje spáran -a -o: sparani fantje in dekleta ♪
- sparcelírati -am dov. (ȋ) razdeliti na parcele: sparcelirati posestvo sparcelíran -a -o: sparcelirano zemljišče ♪
- spáren -rna -o prid. (á ā) nar. soparen: sparen dan ♪
- spárica -e ž (ȃ) nar. soparica: poletna sparica / nad mestom miglja sparica ♪
- spáričen -čna -o prid. (ȃ) nar. soparen: sparičen dan ♪
- sparína -e ž (í) 1. knjiž. izhlapina, izparina: kisla sparina iz posode / sparine od znojnih teles; duh po sparinah 2. nar. soparica: sparina poletnega dne / spravljati seno v hudi sparini / vrh gore, ovit v sparino ♪
- spáring neskl. pril. (ȃ) šport., v zvezi sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu: sparing partner boksarskega prvaka / moštvo bo dober sparing partner naših košarkarjev ♪
- sparítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spariti, spolno združiti: žival je godna za sparitev / čas sparitve ♪
- spáriti -im dov. (á ȃ) 1. redko zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir 2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo spáriti se 1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari 2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo spárjen -a -o: sparjena trava; ne pij sparjene vode ∙ v sobi je sparjen zrak zatohel ♪
- spáriti -im in sparíti -ím dov., spáril (á ȃ; ȋ í) 1. spolno združiti živali, navadno za pleme: spariti kobilo z dobrim žrebcem 2. narediti, da kaj sestavlja par: spariti (dva) vola za vprego / čevlje je sparil in pospravil 3. nar. prevarati, ukaniti: hotel jih je spariti; lepo, pošteno ga je sparil spáriti se, in sparíti se 1. pri živalih spolno se združiti: samec in samica se sparita; psica se ni sparila ♦ čeb. matica se spari 2. vulg. imeti spolne odnose: z vsako žensko bi se sparil spárjen -a -o in sparjèn -êna -o: mlada konja sta dobro sparjena; plesalci so bili hitro sparjeni; sparjena žival ♪
- spároma prisl. (ā) knjiž. po dva in dva, v parih: v sprevodu stopajo sparoma / hodijo vedno sparoma, nikoli posamezno ♪
- spartakiáda -e ž (ȃ) šport. velike športne prireditve v nekaterih socialističnih državah: zmagati na spartakiadi / sindikalna, zimska spartakiada ♪
- spartakíst -a m (ȋ) spartakovec: program spartakistov ♪
- spártakovec -vca m (ȃ) med prvo svetovno vojno pristaš levega revolucionarnega krila nemške socialnodemokratske stranke: upor spartakovcev ♪
- spartanski ipd. gl. špartanski ipd. ♪
- spektakuláren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. slikovit, veličasten, sijajen: spektakularen nastop konjenice; spektakularna prireditev / pogled na izstrelitev rakete je bil spektakularen / spektakularen film spektakelski // s katerim se hoče doseči močen vtis: predsednikov spektakularni odstop ● publ. ni mogoče pričakovati spektakularnih uspehov izrednih spektakulárno prisl.: dirigent je spektakularno odstopil ♪
- spektakulárnost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost spektakularnega: spektakularnost prireditve / spektakularnost odstopa ♪
- splavár in splávar -ja m (á; ȃ) kdor splavari: splavarji so končali dolgo vožnjo / dravski, savinjski splavarji ♪
- splaváriti -im nedov. (á ȃ) voziti, voditi les v obliki splavov: že od šestnajstega leta je splavaril; splavariti po Savi ♪
- splavárjenje -a s (á) glagolnik od splavariti: ukvarjati se s splavarjenjem; splavarjenje po Dravi ♪
- splavárski in splávarski -a -o prid. (á; ȃ) nanašajoč se na splavarje ali splavarstvo: splavarski zaslužek; splavarski običaji / splavarski drog; splavarsko orodje ♪
- splavárstvo in splávarstvo -a s (ȃ; ȃ) dejavnost splavarjev: opustiti splavarstvo; zgodovina splavarstva ♪
- spletkár in splétkar -ja m (á; ẹ̑) nav. ekspr. kdor spletkari: ta človek je velik spletkar; hinavci in spletkarji / politični spletkarji ♪
- spletkaríca in splétkarica -e ž (í; ẹ̑) nav. ekspr. ženska, ki spletkari: nevarna, zlobna spletkarica ♪
- spletkaríja -e ž (ȋ) nav. mn., nav. ekspr. zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: pripravljati, snovati spletkarije; prepiri in spletkarije / zakulisna spletkarija ♪
5.189 5.214 5.239 5.264 5.289 5.314 5.339 5.364 5.389 5.414