Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (5.301-5.325)



  1.      sòustvarjálec  -lca [c in lc] m (-) kdor je skupaj s kom ustvarjalec česa: dati priznanje avtorju in soustvarjalcem odrske umetnine; predstavil ga je kot soustvarjalca moderne arhitekture
  2.      sòustvarjálen  -lna -o prid. (-) ki soustvarja: uspeh predstave ob ubranosti vseh soustvarjalnih elementov / soustvarjalni pomen ilustracije sòustvarjálno prisl.: ti elementi so soustvarjalno vključeni v uprizoritev
  3.      sòustvarjálka  -e [k in lk] ž (-) ženska oblika od soustvarjalec: menil je, da bi mogla biti ona navdihovalka in soustvarjalka njegove poezije
  4.      sòustvarjálnost  -i ž (-) dejstvo, da je kdo soustvarjalen: pri nastajanju plesne umetnine je potrebna soustvarjalnost vsakega plesalca
  5.      sòustvárjanje  -a s (-á) glagolnik od soustvarjati: vabiti ljudi k soustvarjanju novega reda
  6.      sòustvárjati  -am nedov. (-á) skupaj s kom ustvarjati: soustvarjati umetnino / s svojimi deli je soustvarjal novo državo / to njegovo prizadevanje je soustvarjalo ugodne razmere za kasnejše politično delo sòustvarjajóč -a -e: soustvarjajoča moč kritike
  7.      sòváruh  -a m (-) jur., nekdaj kdor je skupaj s kom varuh iste osebe: če je bila varuh ženska, je morala imeti sovaruha
  8.      sòvladár  -ja m (-á) kdor je skupaj s kom vladar: prisilil je ostarelega očeta, da ga je imenoval za sovladarja
  9.      sòvladaríca  -e ž (-í) ženska oblika od sovladar: priznati svojo sestro za sovladarico
  10.      sòzarótnik  -a m (-ọ̑) zarotnik v razmerju do drugega zarotnika v isti zaroti: kljub mučenju ni izdal sozarotnikov
  11.      sòzavarováti  -újem tudi sòzavárovati -ujem dov. (-; -á) ekon. zavarovati pri več zavarovalnicah, od katerih je vsaka dolžna ob škodi izplačati dogovorjeni del odškodnine: sozavarovati tovor
  12.      spakaríja  -e ž () slabš. spačeno, nenaravno dejanje, vedenje: to so same laži in spakarije / taka spakarija ni za kmečkega človeka nenaravnost, izumetničenost
  13.      spárati 1 -am dov. () s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: sparati obleko, plašč / sparati šiv // s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: sparati jopico; kar je zvečer spletla, je morala sparati spáran -a -o: sparan pulover; sparan šiv
  14.      spárati 2-am dov. (ā) nar. vzhodno narediti, da kaj sestavlja par; spariti: sparati vole / sparati čevlje spáran -a -o: sparani fantje in dekleta
  15.      sparcelírati  -am dov. () razdeliti na parcele: sparcelirati posestvo sparcelíran -a -o: sparcelirano zemljišče
  16.      spáren  -rna -o prid. (á ā) nar. soparen: sparen dan
  17.      spárica  -e ž () nar. soparica: poletna sparica / nad mestom miglja sparica
  18.      spáričen  -čna -o prid. () nar. soparen: sparičen dan
  19.      sparína  -e ž (í) 1. knjiž. izhlapina, izparina: kisla sparina iz posode / sparine od znojnih teles; duh po sparinah 2. nar. soparica: sparina poletnega dne / spravljati seno v hudi sparini / vrh gore, ovit v sparino
  20.      spáring  neskl. pril. () šport., v zvezi sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu: sparing partner boksarskega prvaka / moštvo bo dober sparing partner naših košarkarjev
  21.      sparítev  -tve ž () glagolnik od spariti, spolno združiti: žival je godna za sparitev / čas sparitve
  22.      spáriti  -im dov.) 1. redko zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir 2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo spáriti se 1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari 2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo spárjen -a -o: sparjena trava; ne pij sparjene vode ∙ v sobi je sparjen zrak zatohel
  23.      spáriti  -im in sparíti -ím dov., spáril (á ; í) 1. spolno združiti živali, navadno za pleme: spariti kobilo z dobrim žrebcem 2. narediti, da kaj sestavlja par: spariti (dva) vola za vprego / čevlje je sparil in pospravil 3. nar. prevarati, ukaniti: hotel jih je spariti; lepo, pošteno ga je sparil spáriti se, in sparíti se 1. pri živalih spolno se združiti: samec in samica se sparita; psica se ni sparila ♦ čeb. matica se spari 2. vulg. imeti spolne odnose: z vsako žensko bi se sparil spárjen -a -o in sparjèn -êna -o: mlada konja sta dobro sparjena; plesalci so bili hitro sparjeni; sparjena žival
  24.      spároma  prisl. (ā) knjiž. po dva in dva, v parih: v sprevodu stopajo sparoma / hodijo vedno sparoma, nikoli posamezno
  25.      spartakiáda  -e ž () šport. velike športne prireditve v nekaterih socialističnih državah: zmagati na spartakiadi / sindikalna, zimska spartakiada

   5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA