Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (5.151-5.175)



  1.      sirárna  -e ž () 1. obrat za pridobivanje sira: delati v sirarni 2. redko sirarnica: planinska sirarna
  2.      sirárnica  -e ž () stavba, prostor za pridobivanje sira, navadno na planini: planšarice nosijo mleko v sirarnico / v vasi je bilo mlekarsko društvo s sirarnico
  3.      sirárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sirarje ali sirarstvo: sirarsko delo / sirarski kotel, nož; sirarska kad; sirarska skuta skuta iz siriščne, sladke skute; sirarsko mleko mleko, namenjeno za predelavo v siragr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; zool. sirarska muha muha, ki leže jajčeca v sirovo skorjo, Phiophila casei
  4.      sirárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem sira: razvoj sirarstva; maslarstvo in sirarstvo
  5.      sírdar  -ja m () pri himalajskih odpravah vodja šerp: šerpe in sirdar
  6.      sítar  -ja m () izdelovalec sit: sitarji in rešetarji
  7.      sitár  -ja m (ā) muz. lutnja z dolgim ploskim vratom, razširjena zlasti v Indiji: igrati na sitar / peti ob spremljavi sitarja
  8.      sítarski  -a -o prid. () nanašajoč se na sitarje ali sitarstvo: sitarska dejavnost; sitarska obrt / sitarski tkalci
  9.      sítarstvo  -a s () obrt za izdelovanje sit: razvoj sitarstva
  10.      sitnáriti  -im nedov.) ekspr. 1. biti siten, kazati sitnost: kar naprej sitnari; sitnariti zaradi dela; spet sitnari nad prodajalkami / rada bi še malo čaja, je sitnarila / komarji sitnarijo zlasti ponoči 2. z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skušati priti do česa: morda bi uspel, če bi sitnaril; sitnari za novo obleko
  11.      sitnárjenje  -a s (á) glagolnik od sitnariti: težko prenašati sitnarjenje / na sinovo sitnarjenje je končno kupil kolo
  12.      skálar  -ja m () kdor živi v skalnatem svetu: skalar in hribovec / golob skalar
  13.      skalár  -ja m (ā) mat. količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom: masa, temperatura in drugi skalarji; skalarji in vektorji
  14.      skaláren  -rna -o prid. () mat., v zvezah: skalarni produkt določeni produkt dveh vektorjev; skalarna količina količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom
  15.      skalárka  -e ž () zool. akvarijska riba z visokimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, Pterophyllum scalare
  16.      skarabéj  -a m (ẹ̑) 1. zool., navadno v zvezi sveti skarabej hrošč, ki oblikuje govno v kroglo in jo z nogami vali do mesta, kjer jo samica spremeni v valilnico, Scarabaeus sacer: opazovati svetega skarabeja 2. predmet iz (dragega) kamna, gline, s podobo tega hrošča, navadno kot okrasek, nakit: broška s skarabejem
  17.      skarikírati  -am dov. () ekspr. osmešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti: skarikirati znano osebnost
  18.      sklédičar  -ja m (ẹ́) bot. lišaj, ki raste na suhem, trhlem lesu in ima rumenkasto steljko, Xanthoria
  19.      skóbljar  -ja m (ọ̑) delavec, ki skoblja les: podjetje sprejme kvalificiranega skobljarja
  20.      skódlar  -ja m (ọ̑) izdelovalec skodel: skodlarji in tesarji // kdor se (poklicno) ukvarja s pokrivanjem, popravljanjem streh s skodlami
  21.      skolobáriti se  -im se dov.) ekspr. pojaviti se v obliki kolobarjev: iz sobe se je skolobaril dim
  22.      skopáriti  -im nedov.) ekspr. nerad ali sploh ne dajati, porabljati, zlasti denar: vse življenje je skoparil; grabiti in skopariti / ob vsaki priložnosti skopari / kadar je bilo treba pomagati revežem, ni skoparila je bila zelo radodarna // navadno z orodnikom dajati, porabljati zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: skopariti z denarjem, s plačilom; skopariti pri gorivu, z materialom / v razburjenosti ni skoparil z obtožbami marsičesa jih je obtoževal; skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali; skopariti s priznanjem ● ekspr. vsega je imela dovolj, ne bi ji bilo treba tako skopariti varčevati; ekspr. pri njej narava ni skoparila zelo je lepa, pametna; ekspr. skopariti s časom zelo gospodarno porabljati razpoložljivi čas
  23.      skopárjenje  -a s (á) glagolnik od skopariti: zoprno ji je bilo njegovo skoparjenje
  24.      skúpščinar  -ja m () zastar. udeleženec sestanka, zborovanja: skupščinarji so se razšli; pozdraviti skupščinarje
  25.      skváriti  -im dov.) pokvariti: skvariti stroj; s popravljanjem je obleko še bolj skvarila / neprimeren okvir je sliko skvaril / slaba družba ga je skvarila; bal se je, da bi se otrok v neprimernem okolju skvaril / neprijeten dogodek jim je skvaril razpoloženje / s svojim obiskom jim je skvaril večer / meso se je skvarilo skvárjen -a -o: otrok še ni skvarjen; skvarjena jed; zaradi opravkov ima skvarjen popoldan

   5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA