Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (4.851-4.875)


  1.      razžaréti se  -ím se dov. (ẹ́ í) začeti močneje žareti: kovina se v ognju razžari / plinska svetilka se počasi razžari / ekspr. nad grebeni se je razžarel blisk se je močno zabliskalo; sonce se je razžarelo kot sredi poletja je močno grelo ♪
  2.      razžarévati  -am nedov. (ẹ́) s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarevati kose kovine / sol razžarevajo tako dolgo, da se popolnoma prečisti ♪
  3.      razžaríti  -ím tudi razžáriti -im dov., razžáril (ȋ í; ā ȃ) 1. s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti kovino; razžariti iglo s plamenom, z električnim tokom / razžariti peč / ekspr. sonce je razžarilo puščavski pesek ♦ metal. razžariti do belega // z dovajanjem zraka povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti oglje / razžariti cigareto; pren., ekspr. razžariti iskro duha 2. ekspr. povzročiti, da postane kaj zaradi vročine, napora rdeče, vroče: sonce in veter sta mu razžarila obraz; od hoje navkreber so se vsi razžarili / misel nanjo ga je razžarila 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: taki prizori razžarijo strasti / s svojim pripovedovanjem jim je razžaril domišljijo; znova se je razžarilo upanje v zmago ● ekspr. ponovno srečanje mu je razžarilo srce ga je prevzelo, razveselilo; pesn. razžarilo se je lepo jutro nastalo je; ekspr. ob pogledu nanjo se mu oko razžari zelo je vesel, ko jo vidi; ponosen je nanjo razžárjen -a -o in razžarjèn -êna -o: razžarjeni obrazi; uničevati tkivo z razžarjeno iglo; razžarjena snov; bila je vsa razžarjena ♪
  4.      razžárjati  -am nedov. (á) 1. s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati železo; razžarjati na žarečem oglju / sonce je razžarjalo skale // z dovajanjem zraka povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati oglje 2. ekspr. razsvetljevati: plameni so razžarjali hiše; okna so se razžarjala od bliskov 3. ekspr. delati, povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžarjati poželenje, strasti ● ekspr. razžarja ga ljubezen do nje ljubezen ga dela srečnega; ekspr. vino jih je začelo razžarjati zaradi popitega vina so postajali živahni, zgovorni ♪
  5.      razžárjenost  in razžarjênost -i ž (ȃ; é) stanje razžarjenega: razžarjenost kovine / ekspr. razžarjenost strasti ♪
  6.      rdečearméjec  -jca m (ẹ̑) vojak Rdeče armade: spomenik padlim rdečearmejcem ♪
  7.      rdečearméjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rdečearmejce ali Rdečo armado: rdečearmejska uniforma / rdečearmejska konjenica ♪
  8.      rdečegardíst  -a m (ȋ) pripadnik rdeče garde: odred rdečegardistov ♪
  9.      rdečegardístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na rdečo gardo: rdečegardistični poveljnik / rdečegardistična zmaga ♪
  10.      rdečehláčar  -ja m (ȃ) 1. ekspr. kdor nosi rdeče hlače: mali rdečehlačar 2. star. huzar: četa rdečehlačarjev je odjahala iz vasi ♪
  11.      rdečesúknjar  -ja m (ȗ) star. huzar: rdečesuknjarji so odjezdili ♪
  12.      rdéčkar  -ja m (ẹ̑) slabš. 1. komunist, levičar: organizacijo vodijo rdečkarji; postati rdečkar / gozd je bil poln rdečkarjev partizanov 2. Indijanec: belci in rdečkarji ♪
  13.      rdéčkarstvo  -a s (ẹ̑) slabš. komunistični nazor, levičarstvo: njegovo rdečkarstvo je splošno znano / rdečkarstvo njegovih pesmi ♪
  14.      reakcionár  -ja m (á) 1. kdor nasprotuje napredku, revolucionarnim spremembam in si prizadeva ohraniti staro; nazadnjak, mračnjak: boriti se proti reakcionarjem; reakcionarji in revolucionarji / politični reakcionar 2. ekspr. kdor ima nesodobne, zastarele nazore: glede vzgoje je reakcionar ♪
  15.      reakcionárec  -rca m (ȃ) zastar. reakcionar: premagati reakcionarce ♪
  16.      reakcionáren  -rna -o prid., reakcionárnejši (ā) 1. ki nasprotuje napredku, revolucionarnim spremembam in si prizadeva ohraniti staro; nazadnjaški, mračnjaški: reakcionaren politik; ta človek je zelo reakcionaren / reakcionarna politika 2. nav. ekspr. nesodoben, zastarel: reakcionarni nazori o vzgoji; reakcionarne norme ♪
  17.      reakcionárka  -e ž (á) ženska oblika od reakcionar ♪
  18.      reakcionárnost  -i ž (ā) reakcionarni nazori, reakcionarna miselnost: reakcionarnost določenega dela družbe // lastnost, značilnost reakcionarnega: reakcionarnost nazora, stališč ♪
  19.      reakcionárstvo  -a s (ȃ) zastar. reakcionarnost: njegovo reakcionarstvo je splošno znano ♪
  20.      receptár  -ja m (á) farm. farmacevt, ki izdeluje zdravila po zdravnikovem receptu: razpisati delovno mesto receptarja ♪
  21.      redár  -ja m (á) 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: redarji so skušali pomiriti množico; redar na prireditvi, pri pohodu 2. jur., do 1918 pripadnik redarstva: redarji so tatove kmalu izsledili / mestni, občinski redar ● zastar. redar je opazil požar nočni čuvaj ♪
  22.      redárka  -e ž (á) ženska, ki skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: določiti redarke ♪
  23.      redárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na redarje ali redarstvo: redarske naloge / redarska služba / prijaviti tatvino redarskim oblastem ♪
  24.      redárstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redarstvo: redarstvena služba / osumljence je zasliševal redarstveni uradnik ♪
  25.      redárstvo  -a s (ȃ) 1. delo redarjev: dobro opravljati redarstvo 2. jur., do 1918 organ, ki skrbi za javni red in mir: redarstvo je izdalo drugačen ukaz / mestno redarstvo / odpeljati koga na redarstvo na sedež redarstva ♪

   4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA