Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (4.801-4.825)



  1.      ránar  -ja m () ranocelnik: ranar mu je prevezal rano, puščal kri / vaški ranar
  2.      ránarstvo  -a s () ranocelništvo: spozna se na ranarstvo / preganjati ranarstvo
  3.      ránčar  -ja m () v ameriškem okolju lastnik ranča ali delavec na njem: rančar je prodal veliko živine; rančarji in farmarji
  4.      ránčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na rančarje ali ranč: rančarski voz; rančarska družina / rančarski delavec
  5.      raritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. redkost: rariteta teh znamk je velika / zbirka starin in raritet / ta roman je knjižna rariteta
  6.      rárog  -a m () zool. velik morski rak brez klešč, Palinurus vulgaris: loviti raroge; okusno meso rarogov; rarogi in jastogi
  7.      ratár  -ja m (á) zastar. orač: ratar je stopal za plugom / vsakdanje življenje slovenskega ratarja kmeta
  8.      rávbar  -ja m (á) nižje pog. ropar, razbojnik: pridružil se je ravbarjem ♦ etn. ravbarji in žandarji otroška igra, pri kateri ena skupina otrok lovi drugo
  9.      rávbarski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ravbarje: bali so se ravbarskih tolp / ravbarski napadi ∙ pog. narediti komu ravbarsko lojtrico, ravbarske lojtrice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne
  10.      rávnokar  prisl. (á) 1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravnokar odpeljal; ravnokar je stopila v hišo; sonce je ravnokar zašlo / ravnokar nakošena trava 2. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: četa se je ravnokar pripravljala h kosilu, ko je trobentač zatrobil alarm / otroci ravnokar vstajajo
  11.      razbárvanje  -a s () glagolnik od razbarvati: sredstvo za razbarvanje
  12.      razbárvati  -am dov. () narediti, da kaj nima več kake barve: razbarvati les, tkanino; sod, v katerem je bilo rdeče vino, je treba razbarvati; razbarvati z alkoholom / razbarvati lase / to sredstvo razbarva; pulover se je pri pranju razbarval; knjiž. obleka se je na soncu razbarvala je obledela razbárvan -a -o: razbarvana jopica
  13.      razčárati  -am dov. () knjiž. odčarati: začaranega dečka je čarovnik spet razčaral / njeno življenje se ji je naenkrat zazdelo žalostno, kakor bi ga bil kdo hipoma razčaral
  14.      razgovárjanje  -a s () glagolnik od razgovarjati se: razgovarjanje o mednarodnih vprašanjih / živahno razgovarjanje
  15.      razgovárjati se  -am se nedov. () uradno izmenjavati mnenja, stališča: delegaciji sta se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi ∙ publ. predsednika sta se razgovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena // raba peša izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se: sošolci se veselo razgovarjajo; starši se razgovarjajo o otrokovi prihodnosti razgovárjati zastar. odvračati, odsvetovati: razgovarjali so jo od poroke z njim razgovarjáje se: hitro sta prišla domov, razgovarjaje se o svojih doživetjih razgovarjajóč se -a -e: sprehajala sta se, prijateljsko se razgovarjajoč; veselo razgovarjajoči se otroci
  16.      razjáriti  -im dov.) ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: novica je vaščane razjarila; s posmehovanjem ga je še bolj razjarila; fant se je razjaril in le težko so ga pomirili; razjariti se na koga, nad kom / še tega ne zasluži, se je razjaril razjárjen -a -o: razjarjen človek; razjarjen je odšel domov; razjarjena žival; prisl.: razjarjeno odgovarjati
  17.      razjárjati  -am nedov. (á) ekspr. zelo jeziti, dražiti: stalni prepiri ga razjarjajo; pogosto se razjarja
  18.      razjárjenec  -nca m () ekspr. zelo jezen, razdražen človek: razjarjenca niso mogli pomiriti
  19.      razjárjenost  -i ž () ekspr. velika jeza, razdraženost: skušali so pomiriti njegovo razjarjenost / v razjarjenosti jo je udaril
  20.      rázkar  -ja m (ā) les. skobljič z nazobčanim rezilom za čiščenje lesa pred furniranjem: brazdar in razkar
  21.      razmesáriti  -im dov.) ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: v pretepu so ga čisto razmesarili; razmesariti na drobne kose razmesárjen -a -o: razmesarjen obraz; razmesarjeno truplo
  22.      razmrcváriti  -im dov.) ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe: krogla mu je razmrcvarila roko razmrcvárjen -a -o: biti razmrcvarjen; razmrcvarjena noga
  23.      raznarodítev  -tve ž () glagolnik od raznaroditi: nevarnost raznaroditve
  24.      raznarodíti  -ím dov., raznaródil ( í) vzeti narodno zavest in znake narodnosti: raznaroditi narod; ta del prebivalstva se je raznarodil
  25.      raznarodoválec  -lca [c tudi lc] m () nav. ekspr. kdor raznaroduje: boriti se proti raznarodovalcem

   4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA