Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (4.501-4.525)
- povéstničar -ja m (ẹ̑) 1. knjiž. kdor piše povesti: iz povestničarja se je razvil v romanopisca / Bela krajina je dobila z njim svojega povestničarja in pravljičarja 2. zastar. zgodovinar, zgodovinopisec: več povestničarjev omenja ta upor ♪
- povrtnáriti -im dov. (á ȃ) krajši čas vrtnariti: v prostem času rad malo povrtnari ♪
- povrtnínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na povrtninarstvo: povrtninarska dejavnost; povrtninarsko področje / povrtninarski tehnik ♪
- povrtnínarstvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem povrtnine: pospeševati povrtninarstvo; povrtninarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo ♪
- pòzavaroválen -lna -o prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na pozavarovanje: pozavarovalni pogoji; pozavarovalna pogodba ♪
- pòzavarovánje tudi pòzavárovanje -a s (ȍ-ȃ; ȍ-á) glagolnik od pozavarovati: pozavarovanje ladje; sporazum o pozavarovanju ♪
- pòzavarováti -újem tudi pòzavárovati -ujem dov. (ȍ-á ȍ-ȗ; ȍ-á) ekon. zavarovati prevzete obveznosti zavarovalnice pri drugi zavarovalnici: pozavarovati ladjo ♪
- pozlatár -ja m (á) kdor se ukvarja s pozlatarstvom: rezbar in pozlatar ♪
- pozlatárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na pozlatarje ali pozlatarstvo: pozlatarska delavnica / pozlatarska obrt obrt, ki se ukvarja s prekrivanjem predmetov s tanko plastjo zlata ♪
- pozlatárstvo -a s (ȃ) pozlatarska obrt: ukvarjati se s pozlatarstvom ♪
- pôznobaróčen -čna -o prid. (ó-ọ̑) nanašajoč se na pozni barok: poznobaročni slog / poznobaročni dvorec ♪
- požár -a m (ȃ) 1. ogenj, ki povzroča škodo, uničuje: požar nastane, se širi, ekspr. izbruhne; požar je uničil, zajel hišo in gospodarsko poslopje; gasiti, omejiti požar; požar je povzročila strela; nasilje se je širilo kot požar / gozdni požar / kot opozorilo nevarnost požara ∙ ekspr. zanetiti svetovni, vojni požar svetovno vojno, vojno 2. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: požar ljubezni, strasti ♪
- požáren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na požar: požarna škoda; predpisi o požarni varnosti / požarni hidrant; hiša je zavarovana s požarnim zidom; požarna lestev lestev, pritrjena na zidu za zasilno reševanje; požarna zavesa v gledališču / star. požarna bramba gasilsko društvo ♦ gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara požárno prisl.: požarno ogrožen prostor ♪
- požarévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zažareti: luči požarevajo / na prstih ji požarevajo briljanti ♪
- požaríšče -a s (í) kraj požara, ognja: gasilci so v nekaj minutah prihiteli na požarišče / knjiž. na požarišču so zgradili novo hišo pogorišču ♪
- požárni -ega m (ȃ) voj. vojak, ki čuva enega ali več prostorov, kadar drugi spijo ali so odsotni: požarni je na hodniku ♪
- požárnovárnosten -tna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na požarno varnost: požarnovarnostni predpisi, ukrepi / podjetje ima dobro organizirano požarnovarnostno službo ♪
- práčar -ja m (ȃ) 1. nekdaj vojak, oborožen s pračo: pračarji in lokostrelci 2. knjiž. kdor strelja s fračo; fračar: bil je najboljši pračar v naši ulici ♪
- práfára -e ž, rod. mn. tudi práfará (ȃ-á) zgod. velika župnija, ustanovljena ob organiziranju cerkve v kaki deželi: nastanek far na ozemlju prafare ♪
- prákúščar -ja m (ȃ-ū) nav. mn., zool. kuščarju podobni plazilci, ki so razvojno ostali na stopnji dvoživk, Rhynchocephalia ♪
- prárastlína -e ž (ȃ-í) nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin: raziskovati prarastline ♪
- prástàr -stára -o prid. (ȃ-ȁ ȃ-á) ekspr. zelo star: prastar samostan; prastara modrost; misel o tem je že prastara ♪
- prástárši -ev m mn., dv. tudi prástárša, ed. stil. prástárš (ȃ-á ȃ-ā) starši starega očeta ali stare matere: s tem so se ukvarjali že njegovi prastarši ∙ knjiž. naši prastarši po bibliji Adam in Eva ♪
- praščár -ja m (á) nar. primorsko klavec prašičev: zjutraj je prišel praščar, zvečer pa so imeli že klobase // kdor oskrbuje, prodaja prašiče: praščar krmi prašiče; smrdi kot praščar ♪
- prátikar -ja m (á) ekspr. pisec, sestavljavec pratike: slovenski pratikarji tistega časa ♪
4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601