Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (4.501-4.525)



  1.      povéstničar  -ja m (ẹ̑) 1. knjiž. kdor piše povesti: iz povestničarja se je razvil v romanopisca / Bela krajina je dobila z njim svojega povestničarja in pravljičarja 2. zastar. zgodovinar, zgodovinopisec: več povestničarjev omenja ta upor
  2.      povrtnáriti  -im dov.) krajši čas vrtnariti: v prostem času rad malo povrtnari
  3.      povrtnínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na povrtninarstvo: povrtninarska dejavnost; povrtninarsko področje / povrtninarski tehnik
  4.      povrtnínarstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem povrtnine: pospeševati povrtninarstvo; povrtninarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo
  5.      pòzavaroválen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na pozavarovanje: pozavarovalni pogoji; pozavarovalna pogodba
  6.      pòzavarovánje  tudi pòzavárovanje -a s (-; -á) glagolnik od pozavarovati: pozavarovanje ladje; sporazum o pozavarovanju
  7.      pòzavarováti  -újem tudi pòzavárovati -ujem dov. (-; -á) ekon. zavarovati prevzete obveznosti zavarovalnice pri drugi zavarovalnici: pozavarovati ladjo
  8.      pozlatár  -ja m (á) kdor se ukvarja s pozlatarstvom: rezbar in pozlatar
  9.      pozlatárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pozlatarje ali pozlatarstvo: pozlatarska delavnica / pozlatarska obrt obrt, ki se ukvarja s prekrivanjem predmetov s tanko plastjo zlata
  10.      pozlatárstvo  -a s () pozlatarska obrt: ukvarjati se s pozlatarstvom
  11.      pôznobaróčen  -čna -o prid. (ó-ọ̑) nanašajoč se na pozni barok: poznobaročni slog / poznobaročni dvorec
  12.      požár  -a m () 1. ogenj, ki povzroča škodo, uničuje: požar nastane, se širi, ekspr. izbruhne; požar je uničil, zajel hišo in gospodarsko poslopje; gasiti, omejiti požar; požar je povzročila strela; nasilje se je širilo kot požar / gozdni požar / kot opozorilo nevarnost požara ∙ ekspr. zanetiti svetovni, vojni požar svetovno vojno, vojno 2. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: požar ljubezni, strasti
  13.      požáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na požar: požarna škoda; predpisi o požarni varnosti / požarni hidrant; hiša je zavarovana s požarnim zidom; požarna lestev lestev, pritrjena na zidu za zasilno reševanje; požarna zavesa v gledališču / star. požarna bramba gasilsko društvogozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara požárno prisl.: požarno ogrožen prostor
  14.      požarévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zažareti: luči požarevajo / na prstih ji požarevajo briljanti
  15.      požaríšče  -a s (í) kraj požara, ognja: gasilci so v nekaj minutah prihiteli na požarišče / knjiž. na požarišču so zgradili novo hišo pogorišču
  16.      požárni  -ega m () voj. vojak, ki čuva enega ali več prostorov, kadar drugi spijo ali so odsotni: požarni je na hodniku
  17.      požárnovárnosten  -tna -o prid. (-á) nanašajoč se na požarno varnost: požarnovarnostni predpisi, ukrepi / podjetje ima dobro organizirano požarnovarnostno službo
  18.      práčar  -ja m () 1. nekdaj vojak, oborožen s pračo: pračarji in lokostrelci 2. knjiž. kdor strelja s fračo; fračar: bil je najboljši pračar v naši ulici
  19.      práfára  -e ž, rod. mn. tudi práfará (-á) zgod. velika župnija, ustanovljena ob organiziranju cerkve v kaki deželi: nastanek far na ozemlju prafare
  20.      prákúščar  -ja m (-ū) nav. mn., zool. kuščarju podobni plazilci, ki so razvojno ostali na stopnji dvoživk, Rhynchocephalia
  21.      prárastlína  -e ž (-í) nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin: raziskovati prarastline
  22.      prástàr  -stára -o prid. (- -á) ekspr. zelo star: prastar samostan; prastara modrost; misel o tem je že prastara
  23.      prástárši  -ev m mn., dv. tudi prástárša, ed. stil. prástárš (-ā) starši starega očeta ali stare matere: s tem so se ukvarjali že njegovi prastarši ∙ knjiž. naši prastarši po bibliji Adam in Eva
  24.      praščár  -ja m (á) nar. primorsko klavec prašičev: zjutraj je prišel praščar, zvečer pa so imeli že klobase // kdor oskrbuje, prodaja prašiče: praščar krmi prašiče; smrdi kot praščar
  25.      prátikar  -ja m (á) ekspr. pisec, sestavljavec pratike: slovenski pratikarji tistega časa

   4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA