Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (4.489-4.513)



  1.      poudáren  -rna -o prid. (á ā) lingv. naglasen: poudarne dvojnice / poudarno znamenje
  2.      poudáriti  -im dov.) 1. izgovoriti izrazito, s poudarkom: poudaril je vsako besedo; z ironijo je poudaril zadnje besede / poudariti besedo na prvem zlogu naglasiti 2. z govorjenjem dati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost: na koncu so poudarili glavno misel razprave; posebej je poudaril, da bo prišel pravočasno / pisatelj je v romanu poudaril zlasti stisko sodobnega človeka // narediti bolj izrazito, bolj opazno: poudariti obrvi, oči s šminko; z obleko je še poudarila svojo postavo poudárjen -a -o: poudarjene razlike; poudarjeni šivi na obleki ∙ ima zelo poudarjene ličnice izrazite; prisl.: spregovoril je poudarjeno; poudarjeno lirski značaj umetnosti
  3.      poudárjanje  -a s (á) glagolnik od poudarjati: poudarjanje najpomembnejših besed v stavku / poudarjanje na prvem zlogu / poudarjanje potreb po zdravem življenju; poudarjanje zgodovinskih dejstev
  4.      poudárjati  -am nedov. (á) 1. izgovarjati izrazito, s poudarkom: patetično poudarjati posamezne besede; pravilno poudarjati / poudarjati prvi zlog naglaševati 2. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost: vsi kritiki so poudarjali kvaliteto drame; poudarjati sodelovanje med vsemi narodi; rad je poudarjal svoje spretnosti // delati bolj izrazito, bolj opazno: rumena barva je še poudarjala njene oči ♦ lingv. pridevnik poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže poudarjajóč -a -e: govoril je počasi, poudarjajoč vsako besedo
  5.      poudárjenost  -i ž () lastnost, značilnost poudarjenega: čustvena poudarjenost / poudarjenost nekaterih elementov na sliki ♦ lingv. poudarjenost besede v stavku
  6.      poustvarítev  -tve ž () glagolnik od poustvariti: poustvaritev motiva / poustvaritev simfonije
  7.      poustváriti  -im dov. (á ā) ponovno umetniško obdelati: v pesnitvi je poustvaril motiv starih epskih pesmi; s filmom ni poustvaril celotne vsebine romana // umetniško obdelati sploh: pisatelj je poustvaril atmosfero tistega časa; posrečilo se mu je poustvariti otroško preprostost teh ljudi / ekspr. njegov čopič je poustvaril veliko lepot iz življenja // umetniško podati, reproducirati: poustvariti simfonijo
  8.      poustvarjálec  -lca [c in lc] m () kdor poustvarja: prevajalec naj bo poustvarjalec izvirnega besedila / večer glasbenih poustvarjalcev
  9.      poustvarjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poustvarjanje: poustvarjalni glasbenik / razvijati poustvarjalno delo
  10.      poustvarjálnost  -i ž () sposobnost poustvarjanja: presenetila jih je poustvarjalnost tega igralca / operna poustvarjalnost
  11.      poustvárjanje  -a s (á) glagolnik od poustvarjati: poustvarjanje motiva / glasbeno poustvarjanje; gledališko poustvarjanje
  12.      poustvárjati  -am nedov. (á) ponovno umetniško obdelovati: poustvarjati motive iz narodnih pesmi // umetniško obdelovati sploh: v svoji knjigi poustvarja vzdušje tedanje dobe // umetniško podajati, reproducirati: poustvarjati glasbena dela
  13.      povéstničar  -ja m (ẹ̑) 1. knjiž. kdor piše povesti: iz povestničarja se je razvil v romanopisca / Bela krajina je dobila z njim svojega povestničarja in pravljičarja 2. zastar. zgodovinar, zgodovinopisec: več povestničarjev omenja ta upor
  14.      povrtnáriti  -im dov.) krajši čas vrtnariti: v prostem času rad malo povrtnari
  15.      povrtnínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na povrtninarstvo: povrtninarska dejavnost; povrtninarsko področje / povrtninarski tehnik
  16.      povrtnínarstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem povrtnine: pospeševati povrtninarstvo; povrtninarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo
  17.      pòzavaroválen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na pozavarovanje: pozavarovalni pogoji; pozavarovalna pogodba
  18.      pòzavarovánje  tudi pòzavárovanje -a s (-; -á) glagolnik od pozavarovati: pozavarovanje ladje; sporazum o pozavarovanju
  19.      pòzavarováti  -újem tudi pòzavárovati -ujem dov. (-; -á) ekon. zavarovati prevzete obveznosti zavarovalnice pri drugi zavarovalnici: pozavarovati ladjo
  20.      pozlatár  -ja m (á) kdor se ukvarja s pozlatarstvom: rezbar in pozlatar
  21.      pozlatárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pozlatarje ali pozlatarstvo: pozlatarska delavnica / pozlatarska obrt obrt, ki se ukvarja s prekrivanjem predmetov s tanko plastjo zlata
  22.      pozlatárstvo  -a s () pozlatarska obrt: ukvarjati se s pozlatarstvom
  23.      pôznobaróčen  -čna -o prid. (ó-ọ̑) nanašajoč se na pozni barok: poznobaročni slog / poznobaročni dvorec
  24.      požár  -a m () 1. ogenj, ki povzroča škodo, uničuje: požar nastane, se širi, ekspr. izbruhne; požar je uničil, zajel hišo in gospodarsko poslopje; gasiti, omejiti požar; požar je povzročila strela; nasilje se je širilo kot požar / gozdni požar / kot opozorilo nevarnost požara ∙ ekspr. zanetiti svetovni, vojni požar svetovno vojno, vojno 2. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: požar ljubezni, strasti
  25.      požáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na požar: požarna škoda; predpisi o požarni varnosti / požarni hidrant; hiša je zavarovana s požarnim zidom; požarna lestev lestev, pritrjena na zidu za zasilno reševanje; požarna zavesa v gledališču / star. požarna bramba gasilsko društvogozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara požárno prisl.: požarno ogrožen prostor

   4.364 4.389 4.414 4.439 4.464 4.489 4.514 4.539 4.564 4.589  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA