Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (4.451-4.475)



  1.      popularizácija  -e ž (á) glagolnik od popularizirati: popularizacija poljudnoznanstvene literature; popularizacija športa med delavci / popularizacija sadjarstva
  2.      popularizátor  -ja m () kdor dela, da kaj postane splošno znano, priljubljeno, razširjeno: kulturni popularizator / navdušen popularizator revolucionarnih idej; popularizator slovenske kulture med zdomci
  3.      popularizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na popularizatorje ali popularizacijo: založba ima tudi popularizatorske naloge / popularizatorski članek
  4.      popularizíranje  -a s () glagolnik od popularizirati: populariziranje poljudnoznanstvene literature, športa
  5.      popularizírati  -am nedov. in dov. () delati, da kaj postane a) splošno znano, priljubljeno: popularizirati dobre knjige; s svojimi članki je popularizirala naše turistične kraje; med mladino popularizirajo šport / knjižnica popularizira svoje delo z izdajanjem katalogov; popularizirati kulturne prireditve b) splošno znano, razširjeno: popularizirati revolucionarne ideje, znanost / popularizirati moderno agrotehniko
  6.      populárnost  -i ž () lastnost, značilnost popularnega človeka: pevčeva popularnost raste, upada; pridobiti si popularnost / pri gledalcih, med gledalci uživa veliko popularnost / popularnost televizijske oddaje / knjiž., redko kljub popularnosti je knjiga zanimiva tudi za strokovnjake poljudnosti
  7.      porodníčar  in poródničar -ja m (; ọ̑) zdravnik specialist za porodništvo: posvetovanje porodničarjev ♦ vet. veterinar ali laik, ki vodi porod
  8.      porodníčarka  in poródničarka -e ž (; ọ̑) zdravnica specialistka za porodništvo: porodničarka in ginekologinja
  9.      porodníčarski  in poródničarski -a -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na porodničarje: porodničarske izkušnje / porodničarske priprave
  10.      posamotáriti  -im dov.) nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo postane samotarski: razmere so ga posamotarile; po moževi smrti se je posamotarila / po napornem delu rad posamotari je rad krajši čas sam
  11.      posanjáriti  -im dov.) krajši čas sanjariti: rada je za trenutek posedela in posanjarila
  12.      pòsmúčarski  -a -o prid. (-) obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej // ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko 3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je posmúkan -a -o: posmukano grmičje, listje
  13.      posódar  -ja m (ọ̑) izdelovalec posod: spretne roke posodarja
  14.      postáranost  -i ž () stanje postaranega človeka: postaranost se mu zelo pozna; prezgodnja postaranost
  15.      postárati  -am dov. () narediti, da dobi kdo star, starejši videz: bolezen ga je zelo postarala; dolgi lasje žensko postarajo; skrbi so ga postarale / umetno postarati les postárati se 1. postati po videzu starejši: nič se ni postarala v teh letih; hitro, zelo se postarati 2. postati star: ko se je postaral, je pogosto mislil na mladost postáran -a -o: zgodaj postaran človek; postaran obraz
  16.      postáren  tudi póstaren -rna -o prid. (ā; ọ́) knjiž. ki ima razmeroma precej let; starejši: postaren mož; postarna ženica / postaren obraz starikav
  17.      postaríniti  -im dov.) star. arhaizirati: postariniti jezik
  18.      postvarélost  -i ž (ẹ́) knjiž. stanje, lastnost postvarelega: postvarelost družbenih odnosov; postvarelost in odtujenost
  19.      postvaréti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati iz česa nematerialnega, duhovnega predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: družbeni odnosi so postvareli postvarèl in postvarél -éla -o: postvarelo človekovo bistvo
  20.      postváriti  -im dov. (á ā) knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: postvariti človekovo bistvo; postvariti duhovne vrednote / postvariti medčloveške odnose ∙ knjiž., redko v tridesetih letih se je pesniška tematika bolj postvarila konkretizirala, opredmetila postvárjen -a -o: postvarjeni družbeni odnosi
  21.      postvárjati  -am nedov. (á) knjiž. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: postvarjati človekovo bistvo / postvarjati doživljaje
  22.      posvarílo  -a s (í) star. svarilo, opozorilo: zaradi njegovega posvarila je ostal kar doma; zahvalila se mu je za dobrohotno posvarilo
  23.      posvarítev  -tve ž () star. svarilo, opozorilo: ni mu bil hvaležen za posvaritev
  24.      posvaríti  -ím dov., posváril ( í) 1. opozoriti koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: posvaril ga je, da mu ti ljudje pripravljajo past; ne hodi sama ponoči okrog, jo je posvaril; posvariti pred nevarnostjo / z očmi me je posvarila, naj ne govorim več o tem 2. star. opomniti, ošteti: ostro me je posvarila zaradi mojega slabega vedenja; poklical ga je k sebi, da bi ga posvaril in poučil posvarjèn -êna -o: povedal sem vam, torej ste posvarjeni
  25.      pošárati  -am dov. () našariti: sobo je pošaral z raznimi drobnarijami / otroke je zelo neokusno pošarala pošáran -a -o: brez okusa pošarana ženska

   4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA