Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (4.389-4.413)



  1.      polisaharíd  -a m () kem. ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida
  2.      polítičarka  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s politiko: preudarna političarka / socialistična političarka
  3.      polítikar  -ja m (í) ekspr. politik: korumpirani politikarji
  4.      polítikarica  -e ž (í) ekspr. političarka: agilna politikarica
  5.      polítkomisár  -ja m (-á) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični komisar: za komandantom je borcem spregovoril še politkomisar; politkomisar Cankarjeve brigade
  6.      póljarica  -e ž (ọ̑) zool. nestrupena kača z velikimi očmi, Coluber
  7.      pólkartón  -a [k] m (ọ̑-ọ̑) papir. papirniški izdelek, navadno iz ene plasti, ki se uporablja za izdelavo dopisnic, kartotečnih listkov: izdelovati polkarton
  8.      polnojármenik  -a [n] m () les. stroj za istočasno žaganje celega hloda v deske: delati pri polnojarmeniku; polnojarmenik in krožna žaga
  9.      polovíčar  -ja m () 1. nav. slabš. kdor načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: bodi ves to, kar si, ne pa polovičar; očitali so mu, da je polovičar / radikalci, konservativci in polovičarji 2. nav. slabš. kdor dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: ne dajaj popravljati aparata temu polovičarju; kot mojster, organizator ni polovičar 3. jur., nekdaj polgruntar, polzemljak: doma so bili polovičarji; gruntarji in polovičarji 4. v stari Avstriji kovanec v vrednosti pol krajcarja: na mizo je vrgel tri polovičarje; krajcarji in polovičarji ◊ čeb. panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče
  10.      polovíčarski  -a -o prid. () nav. slabš. 1. ki načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: polovičarski človek; postal je nedosleden, omahljiv, polovičarski 2. ki dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: pri tako pomembnem delu ne smemo biti polovičarski / polovičarsko delo, popravilo površno, slabo 3. s katerim se doseže samo del določenega namena: polovičarski ukrep; polovičarska rešitev polovíčarsko prisl.: polovičarsko izpolnjevati dolžnosti; kritizirati polovičarsko obravnavanje problema
  11.      polovíčarstvo  -a s () nav. slabš. lastnost ali ravnanje polovičarja: ostro kritizirati, napadati polovičarstvo / logika ne pozna polovičarstva nedoslednosti, neusklajenosti / zaradi svojega polovičarstva je izgubil večino dobrih odjemalcev
  12.      polovínar  -ja m () jur. zakupnik zemlje, ki mora polovico pridelka dati lastniku; spolovinar
  13.      polovínarstvo  -a s () jur. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka; spolovinarstvo: odpraviti polovinarstvo
  14.      pólproletárec  -rca [p] m (ọ̑-) polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: kmetje se spreminjajo v polproletarce; siromašni kmetje in drugi polproletarci
  15.      pólproletariát  -a [p] m (ọ̑-) polit., soc. ljudje, ki se preživljajo z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: izseljevanje polproletariata / kmečki polproletariat
  16.      pólproletárski  -a -o [p] prid. (ọ̑-) nanašajoč se na polproletarce: polproletarski otroci / polproletarska miselnost
  17.      póltar  -ja m (ọ́) rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib: za čolnom so imeli privezan poltar
  18.      pólžar  -ja [ž] m (ọ̑) 1. kdor nabira, jé polže: polžarji in žabarji 2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: ne bodo končali, ker so preveliki polžarji ◊ bot. polžarji užitne lističaste gobe s sluzastim klobukom in rumenkastim betom, Gomphidiaceae
  19.      pólžarica  -e [ž] ž (ọ̑) agr. barjanska prst, ki vsebuje veliko polžjih hišic
  20.      pomadžáriti  -im dov.) narediti kaj madžarsko: pomadžariti obmejne vasi; plemstvo se je pomadžarilo
  21.      pomaránča  -e ž () južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: jesti, lupiti pomaranče / nasad pomaranč / grenka pomaranča grenkega okusa za marmelado, sadni sok; jafa pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhoduetn. sekati pomaranče metati v pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje
  22.      pomaránčast  -a -o prid. () po barvi podoben pomaranči: veliko pomarančasto sonce / pomarančasta barva oranžna pomaránčasto prisl.: pomarančasto rdeč
  23.      pomaránčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na pomarančo ali pomarančevec: pomarančni krhelj; pomarančna lupina / pomarančni nasadi / pomarančni jogurt, liker / pomarančni okus / pomarančna barva oranžna pomaránčno prisl.: pomarančno rumena barva
  24.      pomaránčevec  -vca m () 1. južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: pomarančevci že cvetijo; nasadi pomarančevcev 2. knjiž., redko pomarančni liker: pri tretjem kozarčku pomarančevca se ji je začelo vrteti
  25.      pòmárčen  -čna -o prid. (-ā) knjiž. nanašajoč se na čas po marcu 1848 v Avstriji: pomarčne politične razmere

   4.264 4.289 4.314 4.339 4.364 4.389 4.414 4.439 4.464 4.489  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA