Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (4.364-4.388)



  1.      pokvárjenost  -i ž () značilnost pokvarjenega: pokvarjenost hrane / njegova moralna pokvarjenost
  2.      pokvarljív  -a -o prid. ( í) ki se pokvari: pokvarljiva živila; jajca so zelo pokvarljiva / hitro, lahko pokvarljivo blago
  3.      pokvarljívost  -i ž (í) značilnost pokvarljivega: pokvarljivost živila / pokvarljivost blaga
  4.      pokvartáti  -ám dov.) krajši čas kvartati: sedli so k mizi, da bi pokvartali
  5.      poláren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na področje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno področje ∙ knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik 2. nanašajoč se na pol 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja ◊ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem področju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca polárno prisl.: polarno mrzla noč; ta dva pisatelja sta si polarno nasprotna
  6.      polariméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje optične aktivnosti snovi
  7.      polaritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. polarnost: to sta polariteti, med katerima je razpeta filozofija tega časa ♦ fiz. magnetna polariteta magnetna polarnost
  8.      polarizácija  -e ž (á) glagolnik od polarizirati: polarizacija svetlobe; eliptična, krožna polarizacija / magnetna polarizacija; polarizacija galvanskih členov / zaustaviti polarizacijo sveta na bogate in revne; gospodarska, politična, vojaška polarizacija; publ. polarizacija sil v Evropi ♦ fiz. pojav, da ima svetloba po smeri določeno jakost električnega polja
  9.      polarizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na polarizacijo: polarizacijska prizma / polarizacijski proces v kapitalistični družbi ♦ fiz. polarizacijski mikroskop mikroskop, ki uporablja polarizirano svetlobo; polarizacijska ravnina ravnina, pravokotna na smer električnega polja
  10.      polarizátor  -ja m () teh. priprava, ki polarizira svetlobo
  11.      polarizírati  -am dov. in nedov. () 1. fiz. narediti iz nepolarizirane svetlobe polarizirano: reža svetlobo polarizira; eliptično, linearno polarizirati 2. elektr. povzročiti nastanek polov: polarizirati elektrolitni kondenzator; kos železa se v magnetnem polju polarizira 3. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj izoblikuje v nasprotji: njegova lirika je duhovnost in snovnost polarizirala / tako pisanje lahko polarizira javno mnenje; nobeno dramsko delo dozdaj ni ocenjevalcev tako polariziralo kot to ni izzvalo tako različnih mnenj; mnenja so se hitro polarizirala / v tem obdobju se začne otrokovo čustveno življenje polarizirati na jaz — drugi polarizíran -a -o: roman je polariziran okoli dveh tečajev — svobode in reda; idejno polarizirano meščanstvo ♦ fiz. polarizirana svetloba svetloba, ki ima določeno smer električnega polja
  12.      polárnica  -e ž () knjiž. severnica: orientirati se po polarnici / zvezda polarnica / v astronomiji Polarnica in druge zvezde Malega medveda
  13.      polárnik  -a m () 1. geogr. vzporednik 66,5° severne in južne geografske širine; tečajnik: letalo je preletelo polarnik; polarnik in povratnik / južni, severni polarnik 2. knjiž. prebivalec polarnih dežel: polarniki so lovci in ribiči 3. publ. udeleženec odprave na polarno področje: polarniki in himalajci
  14.      polárnost  -i ž () knjiž. 1. lastnost, značilnost polarnega: polarnost oblike in vsebine; polarnost spolnih partnerjev 2. obstajanje polov, nasprotij znotraj celovitega pojava: ta polarnost je temelj vsakršne ustvarjalnosti; polarnost med občim in posameznim; zakon polarnosti ♦ fiz. električna, magnetna polarnost
  15.      polaroíd  -a m () fot. kamera, ki takoj po snemanju izdela sliko: snemati s polaroidom; polaroid za barvne, črno-bele posnetke; neskl. pril.: polaroid kamera
  16.      polaroíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na polaroid: polaroidni film; polaroidni posnetek / polaroidna kamera
  17.      polenáriti  -im dov.) 1. nav. ekspr. krajši čas lenariti: najrajši bi se zleknil in polenaril / zjutraj rad polenari v postelji 2. poleniti: z brezdeljem polenariti telo; zelo se je polenaril
  18.      poléntar  -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. kdor (rad) je polento: bil je velik polentar 2. pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na polentarje
  19.      polentár  -ja m (á) nar. zahodno kuhalnica za mešanje polente: mešati s polentarjem
  20.      poléntarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od polentar 2: preganjati polentarsko sodrgo
  21.      pólgrúntar  -ja [g] m (ọ̑-) lastnik manjšega posestva, manjši kmet: sin polgruntarja; gruntarji in polgruntarji ♦ jur. polgruntar nekdaj kdor ima polovico celega grunta
  22.      pólhar  -ja [h] m (ọ̑) lovec na polhe: je izkušen polhar
  23.      pólharski  -a -o [h] prid. (ọ̑) nanašajoč se na polharje ali polharstvo: polharska razstava / polharska noč
  24.      pólharstvo  -a [h] s (ọ̑) dejavnost polharjev: v teh krajih je razširjeno polharstvo
  25.      poliartrítis  -a m () med. vnetje sklepov: kronični poliartritis

   4.239 4.264 4.289 4.314 4.339 4.364 4.389 4.414 4.439 4.464  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA