Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (4.339-4.363)



  1.      pòdnarédnik  in pòdnárednik -a m (-ẹ̑; -á) v stari Jugoslaviji najnižji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kaplar in podnarednik
  2.      podóbar  -ja m (ọ̑) 1. um. kdor se ukvarja s podobarstvom: kipi, slike vaških podobarjev; srednjeveški podobarji 2. star. rezbar: podobar in pozlatar 3. zastar. slikar, kipar: ogledal si je razstavo slik znanega podobarja
  3.      podóbarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podobarje ali podobarstvo: podobarski okraski / podobarska delavnica / podobarska obrt izdelovanje kipov, cerkvene opreme in okrasnih predmetov, navadno iz lesa
  4.      podóbarstvo  -a s (ọ̑) 1. um. podobarska obrt: cela družina je živela od podobarstva / proučevati podobarstvo 17. stoletja / ljudsko podobarstvo 2. star. rezbarstvo: izučiti se podobarstva in pozlatarstva 3. zastar. slikarstvo, kiparstvo: proučevati podobarstvo ● knjiž. v pisateljevem stilu močno prevladuje podobarstvo izražanje s podobami
  5.      podôkničar  in podókničar -ja m (; ọ̑) redko vasovalec: zbralo se je več podokničarjev
  6.      podplátar  -ja m () 1. slabš. čevljar: podplatarji in šivankarji 2. ekspr. medved: podplatar je začutil nevarnost in jo popihal v gozd
  7.      pòdsekretár  -ja m (-á) namestnik sekretarja: postal je podsekretar / republiški podsekretar kdor pomaga republiškemu sekretarju pri vodenju republiškega upravnega organa
  8.      pòdzavarovánje  tudi pòdzavárovanje -a s (-; -á) jur. zavarovanje, pri katerem je zavarovalna vsota manjša od zavarovalne vrednosti
  9.      pogáčar  -ja m () agr. ploščato, rdeče zimsko jabolko: spraviti pogačarje za zimo
  10.      poglavár  -ja m (á) kdor je na čelu kake skupnosti: ubogati poglavarja; državni, plemenski, verski poglavar / ekspr. prositi za dovoljenje družinskega poglavarja očeta; vrhovni poglavar katoliške cerkve papež / uporniki so izbrali svojega poglavarja vodjosoc. družinski poglavar v patriarhatu oče, v matriarhatu mati
  11.      poglavárka  -e ž (á) ženska oblika od poglavar: plemenska poglavarka
  12.      poglavárstvo  -a s () položaj, funkcija poglavarja: odpovedati se poglavarstvu / leta njegovega poglavarstva
  13.      pogospodáriti  -im dov.) krajši čas gospodariti: včasih je morala pogospodariti žena / tujci so tudi tu krvavo pogospodarili
  14.      pogóščar  tudi pogóšar -ja m (ọ̑) nar. gorenjsko partizan: akcije pogoščarjev // kdor prebiva ali se skriva v gozdovih; gozdovnik: bil je pogoščar in divji lovec
  15.      pogovárjanje  -a s () glagolnik od pogovarjati: kljub pogovarjanju se ni pomiril / pogovarjanje s prijatelji; pogovarjanje v tujem jeziku mu ne dela težav
  16.      pogovárjati  -am nedov. () z govorjenjem miriti: pogovarjati pretepače; pogovarjala ga je, naj neha kričati / zna pogovarjati ljudi v sporih / pogovarjali so jo, da bo še vse dobro tolažili; pogovarjal jo je, naj ga le vzame nagovarjal, ji prigovarjal / pogovarjati nemirnega konja pogovárjati se izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: pogovarjati se o glasbi; z njim se lahko odkrito pogovarja; šepetaje sta se pogovarjala / pogovarjati se po telefonu; pogovarjati se v francoščini / večkrat se pogovarja sam s seboj; pren., ekspr. ptice v drevju se pogovarjajo // uradno izmenjavati mnenja, stališča: predsednika sta se pogovarjala o položaju v svetu; ob svojem obisku se je minister pogovarjal s predstavniki vlade ∙ publ. predsednika sta se pogovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, s katerih vsebino javnost ni bila seznanjena
  17.      pòinfárkten  -tna -o prid. (-) med. nanašajoč se na čas po infarktu: poinfarktno zdravljenje
  18.      pokárati  -am dov. (ā) knjiž. opomniti, ošteti: pokarati otroka; ostro ga je pokaral
  19.      pokrajínar  -ja m () um. slikar, ki upodablja pokrajino; krajinar: pokrajinar in portretist
  20.      pokrajínarstvo  -a s () um. slikarstvo, ki upodablja pokrajino; krajinarstvo: gojiti pokrajinarstvo
  21.      pokvára  -e ž () 1. glagolnik od pokvariti: mleko je na takem kraju izpostavljeno pokvari / pokvara organa poškodba 2. redko okvara: pokvaro so opazili in takoj popravili
  22.      pokváriti  -im dov.) 1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; gramofon se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica pokvari dosti papirja; blago se je med prevozom pokvarilo 2. narediti kaj manj popolno, dovršeno: hiše so pokvarile naravo okrog jezera; neprimeren okvir sliko pokvari; pokvariti povest s popravki / s kuhanjem pokvariti hrano narediti manj kvalitetno; ekspr. pokvariti medsebojne odnose poslabšati; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila učinek zmanjšala; pokvariti si zdravje // povzročiti (hujšo) okvaro: pretesni čevlji so mu pokvarili noge; zaradi slabe svetlobe si je pokvaril oči; pokvariti si zobe z neprimerno hrano; pokvariti si želodec / pokvariti si vid 3. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga je pokvarila; bal se je, da bi se mu otroci pokvarili / pokvariti značaj naroda / en učenec je pokvaril vse druge 4. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: incident je pokvaril razpoloženje; pokvaril mu je veselje do nadaljnjega dela / slabo vreme je pokvarilo izlet; dogodek je pokvaril družbi ves večer; s svojim ravnanjem ji je pokvaril življenje 5. povzročiti, da kaj ne uspe, je manj uspešno: pokvaril mu je igro; nepredviden dogodek mu je pokvaril načrte; s svojim prihodom sva mu pokvarila čakanje na lisico ● ekspr. pokvariti oceno poslabšati; ekspr. položaj na fronti se je pokvaril poslabšal; vreme se bo pokvarilo postalo bo deževno, mrzlo pokváriti se postati neužiten, slab: jed se na toplem hitro pokvari; krma se je zaradi vlažnih prostorov pokvarila pokvárjen -a -o: pokvarjen kruh; zaradi slabega uspeha ima počitnice pokvarjene; pokvarjeno orodje; moralno pokvarjen človek
  23.      pokvárjati  -am nedov. (á) redko 1. večkrat pokvariti: pokvarjati avto 2. kvariti: zavist mu pokvarja veselje / izpušni plini pokvarjajo zrak
  24.      pokvárjenec  -nca m () ekspr. pokvarjen človek: izogibati se pokvarjencev; kriminalci in drugi pokvarjenci / kot psovka kako pa govoriš, pokvarjenec pokvarjeni
  25.      pokvárjenka  -e ž () ekspr. pokvarjena ženska: imeli so jo za pokvarjenko; prebrisana pokvarjenka

   4.214 4.239 4.264 4.289 4.314 4.339 4.364 4.389 4.414 4.439  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA