Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (4.289-4.313)


  1.      pleskaríja  -e ž (ȋ) nav. ekspr. tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem; oplesk: izžigati pleskarijo ∙ poljud. svetla pleskarija sten slikarija, belež ♪
  2.      pleskárski  in pléskarski -a -o prid. (á; ẹ̑) nanašajoč se na pleskarje ali pleskarstvo: pleskarski pomočnik / pleskarska obrt ♦ obrt. pleskarski kit kit iz krede in veziva ♪
  3.      pleskárstvo  in pléskarstvo -a s (ȃ; ẹ̑) pleskarska obrt: ukvarjati se s pleskarstvom // podjetje za to obrt ♪
  4.      pletár  -ja m (á) izdelovalec predmetov iz šibja, viter, ličja: pletar dela jerbase, koše ♪
  5.      pletárna  -e ž (ȃ) pletarski obrat, pletarska delavnica: pletarna ima sodelavce po okoliških vaseh ♪
  6.      pletárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pletarje ali pletarstvo: pletarski izdelki / pletarski obrat; pletarska delavnica, obrt / pletarska vrba ♪
  7.      pletárstvo  -a s (ȃ) pletarska obrt: košarstvo in pletarstvo ♪
  8.      plezaríja  -e ž (ȋ) žarg., alp. plezanje: privlačevala ga je plezarija ♪
  9.      plezáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. plezati: otroci so plezarili po drevju / plezariti po skalah ♪
  10.      plínar  in plinár -ja m (ȋ; á) delavec, ki dela v proizvodnji plina: delovno mesto plinarja ♪
  11.      plinárna  -e ž (ȃ) obrat za proizvajanje, razdeljevanje plina: plinarna je prenehala dovajati plin; premog za plinarno in elektrarno / mestna plinarna ♪
  12.      plinárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plinarno: plinarniška zgradba / plinarniški plin ♪
  13.      pljúčar  -ja m (ȗ) nav. mn., zool. polži, ki dihajo s pljuči, Pulmonata: kopenski, vodni pljučarji ♪
  14.      pljúčarica  -e ž (ȗ) nav. mn., zool. sladkovodna riba, ki diha s škrgami in pljuči, Dipnoi: pljučarice in kostnice ♪
  15.      pločevinárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pločevine: tovarna ima novo pločevinarno ♪
  16.      plúnkar  -ja m (ȗ) knjiž. kdor igra na plunko: učil ga je stari plunkar ♪
  17.      pobarábiti se  -im se dov. (á ȃ) slabš. postati ničvreden, malovreden človek: v tej družbi se je popolnoma pobarabil ♪
  18.      pobárati  -am dov. (ȃ) star. vprašati, povprašati: kar njo pobaraj, pa boš izvedel; pobaral ga je, kaj se je zgodilo / nihče ni pobaral zanjo ♪
  19.      pobarbáriti se  -im se dov. (á ȃ) 1. za stare Grke in Rimljane prilagoditi se barbarskemu načinu življenja in mišljenja: nekateri Grki so se pobarbarili 2. slabš. postati nekulturen človek, surovež: očital jim je, da so se pobarbarili ♪
  20.      pobaróniti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) v nekaterih deželah dati, podeliti baronski naslov: cesar ga je pobaronil ♪
  21.      pobárvanka  -e ž (ȃ) knjiga, navadno otroška, z risbami, namenjenimi za pobarvanje: izdati pobarvanko; kupiti otroku pobarvanko ♪
  22.      pobárvanost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost pobarvanega: pobarvanost poda / pokrajinska pobarvanost Vorančevih del ♪
  23.      pobárvati  -am dov. (ȃ) prepojiti, pokriti z barvo: pobarvati steno; pobarvati vrata z belo barvo; rdeče pobarvati ozadje / pobarvati si lase / narisati in pobarvati avtomobil / ekspr. oster zrak mu je pobarval lica pordečil // navadno s prislovom dati čemu določene lastnosti, značilnosti: narečno pobarvati jezik / liberalno pobarvati trditve pobárvan -a -o: lirsko pobarvan prizor; črno pobarvane figure; revolucionarno pobarvana poezija ♪
  24.      pobožnjákar  -ja m (ȃ) nav. slabš. pobožnjakarski človek: na starost je postal pobožnjakar; svetohlinec in pobožnjakar ♪
  25.      pobožnjákarica  -e ž (ȃ) nav. slabš. pobožnjakarska ženska: sčasoma se je spremenila v pobožnjakarico ♪

   4.164 4.189 4.214 4.239 4.264 4.289 4.314 4.339 4.364 4.389  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA