Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (4.164-4.188) 
- parveníjka -e ž (ȋ) ženska oblika od parveni ♪
- parveníjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parvenije: parvenijska častihlepnost / parvenijski tip človeka / parvenijsko meščanstvo ♪
- parveníjstvo -a s (ȋ) nav. slabš. lastnosti, značilnosti parvenijev: posmehoval se je njenemu brezobzirnemu parvenijstvu ♪
- pásar -ja m (ȃ) izdelovalec praktičnih okrasnih kovinskih predmetov iz navadno neželeznih kovin: veliki oltar sta izdelala kamnosek in pasar; zlatarji in pasarji ♪
- pásarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pasarje: pasarska delavnica / pasarski pomočnik / pasarski izdelki ♪
- pásarstvo -a s (ȃ) pasarska obrt: izučil se je pasarstva / s pasarstvom dobro zasluži z opravljanjem pasarskega poklica ♪
- paspartú -ja m (ȗ) um. lepenkast del med sliko, grafiko, ilustracijo in okvirom ♪
- patarén -a m (ẹ̑) zgod. pripadnik srednjeveške verske sekte zlasti v severni Italiji: katarci in patareni ♪
- patriárh -a m (ȃ) 1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh srbske pravoslavne cerkve 2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh 3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike ♪
- patriarhálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na patriarhat 1: patriarhalna ureditev prvotne družbe / patriarhalna družina; patriarhalno gospodarstvo / patriarhalni odnosi 2. ekspr. idiličen, idealiziran: spomini na nekdanje patriarhalno življenje 3. ekspr. nesodoben, zastarel: imel je patriarhalne nazore o vzgoji ● ekspr. pri tej hiši vlada patriarhalni red odloča, ukazuje mož; ekspr. pisatelj je dočakal patriarhalno starost zelo visoko ♪
- patriarháličen -čna -o prid. (á) zastar. patriarhalen: patriarhalična družina / patriarhalično življenje ♪
- patriarhálnost -i ž (ȃ) ekspr. idiličnost: patriarhalnost na vasi izginja ♦ soc. patriarhalnost družbenih odnosov ♪
- patriarhát -a m (ȃ) 1. soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji očetje: nastanek patriarhata; matriarhat in patriarhat 2. zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarhat ♦ rel. oglejski patriarhat ♪
- patriarhíja -e ž (ȋ) zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: srbska patriarhija ♪
- patriárhovski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patriarhe: patriarhovsko dostojanstvo / patriarhovska palača ♪
- patriárški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patriarhe ali patriarhijo: patriarška čast / patriarška cerkev ♪
- pečálbar -ja m (ȃ) zlasti v makedonskem okolju, nekdaj sezonski delavec ♪
- pečár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, zidanjem (lončenih) peči, štedilnikov in oblaganjem sten s (keramičnimi) ploščicami: izučiti se za pečarja ♪
- pečárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na pečarje ali pečarstvo: pečarsko orodje / pečarski poklic / pečarska obrt ♪
- pečárstvo -a s (ȃ) obrt, ki se ukvarja z izdelovanjem, zidanjem (lončenih) peči, štedilnikov in oblaganjem sten s (keramičnimi) ploščicami: razvoj pečarstva ♪
- pečátar -ja m (ȃ) kdor izdeluje pečate, pečatnike: zlatarji in pečatarji ♦ zgod. kdor odtiskuje pečate ♪
- pečátnikar -ja m (ȃ) 1. kdor izdeluje pečatnike: zlatarji in pečatnikarji 2. zgod. kdor hrani, varuje pečatnik: državni, kraljevi pečatnikar ♪
- pečénkar -ja m (ẹ̑) 1. gost. strokovnjak za pripravo pečenk: pečenkar v hotelu // nekdaj kdor pripravlja in prodaja pečenke: stojnica pečenkarja 2. ekspr. kdor rad je pečenko: bil je velik pečenkar ♪
- pečkár -ja [pǝč] m (á) agr. drevo, ki rodi pečkate sadove: pečkarje škropijo spomladi; obrezovanje pečkarjev ♪
- pedálar -ja m (ȃ) žarg. kolesar: cesta je bila polna pedalarjev ♪
4.039 4.064 4.089 4.114 4.139 4.164 4.189 4.214 4.239 4.264 
