Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (41.214-41.238)


  1.      zdelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ekspr. izčrpavati, slabiti: bolezen ga zdeluje; mraz, vročina zdeluje človeka; samota, žalost jo zdeluje / hoja v hrib jo zdeluje utruja 2. ekspr. tepsti, pretepsti: zdeloval ga je po glavi; sošolci so se zdelovali s pestmi 3. biti uspešen pri šolanju, študiju: učenec dobro, slabo zdeluje 4. star. živeti, shajati: z njim težko zdeluje / s takimi dohodki ne more zdelovati / brez pijače bo že zdeloval ● ekspr. neurje zdeluje hiše in ceste uničuje; ekspr. spanec ga zdeluje zelo je zaspan; ekspr. tako je slabotna, da komaj zdeluje hišna dela opravlja; ekspr. v začetku ga je zdelovalo je bil (večkrat) zelo utrujen, izčrpan; ekspr. v časopisu so ga zelo zdelovali negativno ocenjevali, kritizirali; prim. izdelovati ♪
  2.      zdemoralizírati  -am dov. (ȋ) povzročiti demoralizacijo: tak politični sistem je zdemoraliziral ljudi / zdemoralizirati nasprotnika zdemoralizíran -a -o: zdemoralizirani delavci; zaradi neuspeha je bil zdemoraliziran ♪
  3.      zdênček  -čka m (é) nar. studenček: bistra voda iz zdenčka ♪
  4.      zdênec  -nca m (é) nar. studenec: voda iz mrzlega zdenca ♪
  5.      zdéti  zdénem dov., zdêni zdeníte (ẹ́) nar. dati, zložiti: zdeti žito v kozolec / zdeti voz pšenice zdét -a -o: v kozolec zdeto snopje ♪
  6.      zdéti se  zdím se nedov., zdì se (ẹ́ í) 1. s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega: zdelo se jim je, da nekdo trka; med vožnjo se mu je zdelo, da se pokrajina premika; zdelo se mu je, kot da plava po zraku; sam ni vedel, kaj je resnica, kaj se mu pa le zdi; bliska se. Kje neki, to se ti samo zdi / brezoseb.: na morju se zdi, da sonce potone v vodo; zdelo se je, da bo padel, pa se je obdržal videti je bilo; kot se zdi, bo uspel kot kaže // izraža omejeno gotovost, prepričanost o resničnosti, pravilnosti povedanega: zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral; zdi se mi, da sta tadva v sorodu; ne vem, kam je šel, zdi se mi, da v kino; koliko ljudi čaka zunaj? Zdi se mi, da trije // izraža omejitev povedanega na presojo koga: stavkali so, ker se jim je zdelo, da premalo zaslužijo; zdi se mu, da ima pravico to reči misli, meni; ekspr.: se mi je kar zdelo, da niste iz naših krajev; malo se mi zdi, kdo bi bil 2. s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti željo, pripravljenost za kako dejanje: če se vam zdi, ga pridite poslušat; kar pojdite, če se vam zdi če želite / ne zdi se mu čakati toliko časa; ni se mu zdelo, da bi se prepiral za tako malenkost // z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost: ne pozna reda, pride, kadar se mu zdi; potniki so lahko sedli, kamor se jim je zdelo; povabil je dosti ljudi, kogar se mu je pač zdelo 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da kaj vzbuja občutek, vtis, kot ga izraža določilo: sredi mesta se je sam sebi zdel majhen; letalo se jim ni zdelo primerno za tak polet; z vznožja se zdijo gore še višje; na pogled se zdi zdrav; od daleč sta se zdela enaka sta bila videti; elipt. prepad ni tako globok, kakor se zdi // izraža omejitev lastnosti, kot jo izraža določilo, na mnenje: nekatere pesmi se mu zdijo sporne; delo, ki ga opravlja, se mu ne zdi preveč težko; potovanje se mu je zdelo zanimivo / ta človek se mu zdi v redu; vse priprave se mu zdijo odveč / zdelo se jim je čudno, da ga niso počakali; ne zdi se mu prav, da ne pomagajo; ne zdi se mu verjetno, da bi ga ujeli / ne zdi se mu potrebno pojasnjevati, kje je bil; ne zdi se mu vredno obdelovati slabe zemlje / pri vas se mu zdi domače, prijetno se počuti; danes se nam ne zdi preveč mraz; v hribih se mu je zdelo kakor v pravljici ● z njim ravna, kakor se mu zdi samovoljno, muhasto; dobro se mu zdi, da ste prišli vesel, zadovoljen je; pog. kako se ti zdi naš novi šef kaj misliš o njem; zamalo se mu zdi, da ga niso povabili užaljen je; iron. to bom jaz opravil. Se mi zdi, da boš ne verjamem ♪
  7.      zdévati 1 -am in -ljem nedov., tudi zdevála (ẹ́) nar. dajati, zlagati: zdevati snope v kozolec ♪
  8.      zdévati 2 -am tudi -ljem dov. (ẹ́) star. dati, zložiti: zdevati stvari iz kovčka; zdevati knjige s police; zdevati nadev na testo; zdevati kompot v kozarce zdévati se iti (stran), oditi: počasi so se zdevali iz sobe / s težavo se je zdeval na voz spravil ♪
  9.      zdìč  zdíča m (ȉ í) nar. zapeček: sedeti na zdiču, v zdiču; velika peč z dvema zdičema ♪
  10.      zdíhati  -am stil. zdíšem nedov. (ȋ) star. vzdihovati: milo zdihati / o, kako boli, je zdihal ♪
  11.      zdihováti  -újem dov. (á ȗ) vzdihovati: prijemal se je za glavo in zdihoval; zdihovati od mraza; vso noč zdihuje; globoko, žalostno zdihovati; zdihovati in jokati / zdihovati po dekletu želeti si ga; hrepeneti po njem; zdihovati za nekdanjimi časi / zdihovati k bogu / zdihoval je, da je predrago tožil, tarnal zdihováje: zdihovaje je hodil po hiši zdihujóč -a -e: zdihujoč je dvignil breme; zdihujoče srce ♪
  12.      zdiktírati  -am dov. (ȋ) povedati besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; znarekovati: zdiktirati članek, pismo / zdiktirati poročilo v diktafon ♪
  13.      zdírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) ekspr. grobo, glasno oštevati: kar naprej se zdirajo nanjo; za vsako malenkost se zdira ♪
  14.      zdivjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. postati nekultiviran, neciviliziran: v samoti je popolnoma zdivjal // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: zaradi pomanjkanja svetlobe rastline zdivjajo; neobrezane trte zdivjajo 2. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: odvezan pes je zdivjal / krava je pobesnela in zdivjala s pašnika // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: na ravni cesti je avtobus zdivjal; voznik je udaril z bičem in konji so zdivjali / sedel je v avtomobil in zdivjal v mesto se zelo hitro odpeljal; zdivjati za tovariši zelo hitro oditi 3. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: ljudje so v vojni zdivjali / preh. slaba družba zdivja človeka // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: dolgo se je premagoval, ob teh besedah pa je zdivjal; zdivjati nad sodelavci / zdivjati v strašni jezi 4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: neurje, nevihta zdivja; požar je zdivjal, da so plameni švigali do neba; nad mestom je zdivjal silen vihar zdivján -a -o: zdivjan človek; zdivjani poganjki; zdivjana čreda; zdivjana reka; prim. izdivjati se ♪
  15.      zdôlaj  prisl. (ó) pog. spodaj: zgoraj sije sonce, zdolaj je pa še megla; ostala je zdolaj / globoko zdolaj / s prislovnim določilom kraja: zdolaj na cesti se je zgodila nesreča; zdolaj v kleti dela; tam zdolaj tečejo / prišli so od zdolaj; zaradi meglice od zdolaj niso videli vrha ♪
  16.      zdólec  -lca [u̯c] m (ọ̑) nar. veter, ki piha s spodnje strani, iz doline: zapihal je zdolec ♪
  17.      zdolgočásiti  -im [u̯g] dov. (á ȃ) povzročiti komu dolgčas: njegova zadržanost jo je zdolgočasila; zdolgočasiti bralce zdolgočásiti se občutiti dolgčas: pri njih se vedno zdolgočasi // s smiselnim osebkom v dajalniku postati dolgčas: kadar se mu zdolgočasi, gre k sosedu / zdolgočasilo se mu je po domu zdolgočásen -a -o 1. deležnik od zdolgočasiti: zdolgočaseni otroci; biti, postati zdolgočasen; zdolgočasena družba 2. ki izraža, kaže dolgčas: zdolgočasen glas; vanj so strmeli zdolgočaseni obrazi; zdolgočaseno govorjenje; prisl.: zdolgočaseno zehati ♪
  18.      zdólnji  -a -e prid. (ọ̑) star. ki leži, je nižje; spodnji: zdolnji konec vasi; zdolnja stran / zdolnji gumb se je odtrgal ♪
  19.      zdómec  -mca m (ọ̑) kdor se začasno izseli v tujino zaradi dela, zaposlitve: zdomci so ustanovili svoje društvo; potovanja zdomcev v domovino ♪
  20.      zdómstvo  -a s (ọ̑) začasno bivanje v tujini zaradi dela, zaposlitve: njegovo zdomstvo se je končalo / živeti v zdomstvu; izseljenstvo in zdomstvo ♪
  21.      zdráha  -e ž (ā) nesoglasje, prepir, ki ga kdo povzroči s svojimi besedami, ravnanjem med dvema ali več osebami: zdraha nastane; delati, povzročati zdrahe; huda, stara zdraha; zdraha zaradi dediščine; zdrahe med sosedi; prepiri in zdrahe / njena opravljivost je kriva za zdrahe v vasi ∙ ekspr. ti si samo za zdraho s svojim ravnanjem, navzočnostjo povzročaš prepire, nesoglasja ♪
  22.      zdramíti  in zdrámiti -im dov. (ȋ á) 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi: trkanje na vrata ga je zdramilo; spal je tako trdno, da ga niso mogli zdramiti; otroci so se že zdramili; pren., pesn. ko se je sonce zdramilo, so se odpravili na pot // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: zdramiti koga iz spanja / zdramiti ponesrečenca iz nezavesti / ropot ga je zdramil iz razmišljanja; ekspr. zdramiti se iz sanjarij 2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: zdramiti komu domišljijo; zdramiti zanimanje za zgodovino zdrámljen -a -o: zdramljen otrok; napol zdramljen je prikimal ♪
  23.      zdrápati  -am in -ljem dov. (ā) 1. ekspr. poškodovati, uničiti: deževje je zdrapalo cesto 2. nar. raztrgati, scefrati: zdrapati čevlje; zdrapati si obleko zdrápan -a -o: zdrapana pot; zdrapane rjuhe ♪
  24.      zdràv  zdráva -o prid. (ȁ ā) 1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma, ant. bolan: zdrav otrok; biti, ostati zdrav; počutiti se zdravega; duševno, telesno, umsko zdrav; popolnoma zdrav; ekspr. ste vsi čili in zdravi; ekspr. vrnil se je živ in zdrav; zdrav kot dren, riba / zdrave in bolne rastline; vse živali so še zdrave / kot pozdrav (ob slovesu): pa zdravi bodite; ostani zdrav // ki izraža, kaže tako stanje: biti zdravega videza; imeti zdravo barvo; zdrava rdečica / zdrav glas; zdravo dihanje 2. ki kaže trdno, notranje ubrano duševno stanje: zdrava osebnost / zdrava družba, družina; ljudstvo je ostalo v jedru zdravo 3. ki je v normalnem, naravnem stanju in dobro opravlja svoje funkcije: zdravi udje, zobje; zdrav želodec; njegovo srce je zdravo // ki poteka brez motenj, v skladu z normalnim, naravnim: skrbeti za zdrav psihofizični razvoj otrok; zdrava rast rastlin / imeti zdrav tek; zdrava potreba po čem 4. ki temelji na pozitivnem, naravnem, normalnem: zdrav humor; zdravi nauki, nazori; zdrava presoja; zdrava samozavest / imeti zdrav čut za kaj; ekspr.: zdrav razum; biti pri zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / zdravi odnosi med ljudmi; zdrava vzgoja 5. ki ne vsebuje zdravju škodljivih snovi: zdrav zrak; zdrava hrana; malo vode je še zdrave // ki dobro, ugodno deluje na zdravje: črni kruh je bolj zdrav kot beli / zdravo okolje; zdravo podnebje / zdravi užitki; smeh je zdrav; zdravo razvedrilo; tako življenje ni zdravo; pren. odrasti v zdravem ozračju 6. nav. ekspr. ki zaradi svojih pozitivnih lastnosti ugodno vpliva na kaj: zdrava ambicioznost; zdrava konkurenca, kritika / to je zdrava osnova za preporod kulture // ki deluje dobro in daje uspešne rezultate: zdrava finančna politika; zdravo gospodarstvo 7. ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri: zdrav les / odbrati zdrave sadeže od gnilih; zelnate glave so zdrave samo še v sredini / zidovje je zdravo in trdno, streha pa ne več; pren. zdravi temelji družbe ● pog., ekspr. odnesti zdravo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. ravnati po zdravi pameti premišljeno, razsodno; pog., ekspr. ni zdrava, če ne nagaja vedno nagaja; zelo rada nagaja; star. zdrava, grofica celjska pozdravljena zdrávo prisl.: zdravo misliti; zdravo živeti; zdravo rdeča lica / v povedni rabi zdravo je iti na zrak ∙ ekspr. z njim se ni zdravo prepirati ni dobro, koristno; ekspr. zate bo najbolj zdravo, če to pustiš pri miru najbolje, najbolj koristno zdrávi -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; to je samo za zdrave ♪
  25.      zdravíčka  -e ž (ȋ) nar. vzhodnoštajersko zdravica, napitnica: povedati zdravičko / zapeti zdravičko ♪

   41.089 41.114 41.139 41.164 41.189 41.214 41.239 41.264 41.289 41.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA