Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (4.076-4.100)



  1.      párkrat  prisl. (á) pog. nekajkrat, nekolikokrat: to se mu je že parkrat zgodilo; v kavarno gre parkrat na teden
  2.      parlamènt  -ênta m ( é) 1. v meščanskodemokratičnih državah zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov, sestavljeno iz predstavnikov političnih strank: parlament je sprejel nov zakon; razpustiti, sklicati parlament; člani parlamenta; debata v parlamentu / angleški parlament 2. pog. skupščina: jugoslovanski, slovenski parlament
  3.      parlamentárec  -rca m () 1. publ., v meščanskodemokratičnih državah član parlamenta: parlamentarci so zagovarjali svoje stališče; obisk ameriškega in francoskega parlamentarca 2. knjiž. kdor se dogovarja, pogaja, zlasti o premirju: določiti, poslati parlamentarca; v postojanki so nestrpno pričakovali novega parlamentarca
  4.      parlamentáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na parlament ali parlamentarizem: parlamentarna seja / parlamentarne oblike boja / parlamentarni sistem; parlamentarne volitve / obisk parlamentarne delegacije / parlamentarna monarhija monarhija, v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; parlamentarna republika / ekspr. parlamentarno izražanje, ravnanje, življenje ♦ adm. parlamentarni stenograf stenograf z višjo stopnjo usposobljenosti; parlamentarno pismo stenografija, ki omogoča zapis nad sto besed na minuto; polit. parlamentarna vlada v meščanskodemokratičnih državah vlada, odgovorna parlamentu in odvisna od njega parlamentárno prisl.: parlamentarno odločati, vladati
  5.      parlamentarízem  -zma m () polit. politična ureditev, v kateri zakonodajna oblast pripada parlamentu: nasprotnik parlamentarizma; razvoj parlamentarizma v Angliji / meščanski parlamentarizem
  6.      parlamentíranje  -a s () glagolnik od parlamentirati: dolgo parlamentiranje; parlamentiranje med sosedi
  7.      parlamentírati  -am nedov. () knjiž. dogovarjati se, pogajati se: parlamentirali so za majhen del poti
  8.      parlándo  -a m () muz. petje arij v hitrem tempu z govornimi elementi: virtuozni parlando v Seviljskem brivcu
  9.      párma  -e ž () nar. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: iz parme je dišalo po senu
  10.      parména  -e ž (ẹ̑) navadno v zvezi zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami: pod jablano ležijo zlate parmene / gojiti zlato parmeno
  11.      parmezán  -a m () trdi sir ostrejšega okusa, ki se riba, strga: naribati malo parmezana; potresti omako s parmezanom
  12.      párna  -e ž () nar. 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne
  13.      Parnás  -a m () v grški mitologiji gora, na kateri prebiva Apolon z muzami: visoki Parnas ∙ knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti
  14.      parnás  -a m () knjiž., navadno s prilastkom pesništvo, poezija: slovenski parnas
  15.      parnásovec  -vca m () lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko: v svojih pesmih je posnemal francoske parnasovce
  16.      parnásovski  -a -o prid. () nanašajoč se na parnasovce: parnasovski pesniki / parnasovski larpurlartizem
  17.      párniček  -čka m () ekspr. manjšalnica od parnik: voziti se s parničkom; rečni parniček
  18.      párnik  -a m () 1. ladja na parni pogon: jadrnice in parniki / parnik na kolesa 2. velika ladja sploh: parnik odplove iz pristanišča; peljati se s parnikom; kljun parnika / čezoceanski, rečni parnik; tovorni, trgovski parnik
  19.      párniški  -a -o prid. () nanašajoč se na parnik: parniška sirena / parniška zveza z otoki
  20.      parnopérnat  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi parnopernati list pernati list, pri katerem se listno vreteno konča s konico ali vitico
  21.      paro...  prvi del zloženk nanašajoč se na paro: parojem, paroploven, parovod
  22.      paróbek  -bka m (ọ̑) 1. po podiranju drevja preostali del debla; štor: iz parobkov so pognale mladike; zasaditi sekiro v parobek; sedeti na parobku 2. knjiž. rob, obrobje (gozda): priti na parobek / parobek gozda
  23.      parobród  -a m (ọ̑) zastar. parnik: peljati se s parobrodom; lastnik parobroda
  24.      parodíja  -e ž () 1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela: napisati, objaviti parodijo; Robova parodija Jurčičevega Desetega brata; parodija na Prešernove verze 2. knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemanje, oponašanje: tak stil je postal parodija samega sebe; humor brez parodije
  25.      parodírati  -am nedov. in dov. () knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemati, oponašati: parodirati govornika / epizoda parodira vse probleme glavnega junaka v romanu

   3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA