Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (39.939-39.963)


  1.      zahájkati  -am dov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem 1. med hajko zapraviti, izgubiti: bal se je, da ne bi zahajkal torbe z zdravili 2. med hajko zajeti, ujeti: Nemci so skoraj zahajkali četo ♪
  2.      zaháljiti  -im dov. (á ȃ) zastar. zagrniti, zakriti: zahaljiti koga v dolg plašč zaháljen -a -o: zahaljena postava; zahaljen v rjuho ♪
  3.      zahehetáti se  -ám se in -éčem se dov. (á ȃ, ẹ́) zasmejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: starka se je zahehetala; glasno se zahehetati ♪
  4.      zahihitáti se  -ám se tudi -íčem se tudi zahihítati se -am se dov. (á ȃ, í; ȋ) (pritajeno) z visokim glasom se zasmejati: dekleta so se veselo zahihitala; star. v kotu sobe je nekdo zahihital ♪
  5.      zahírati  -am dov. (ȋ) knjiž. 1. zaostati v rasti, telesnem razvoju: piščanci zahirajo zaradi bolezni, pomanjkanja toplote 2. oslabeti, onemoči: veliko ljudi je zahiralo od lakote in pomrlo zahíran -a -o: zahiran otrok ♪
  6.      zahiréti  -ím dov. (ẹ́ í) star. upasti, usahniti: roka, tkivo zahiri ♪
  7.      zahlepéti  -ím dov. (ẹ́ í) začutiti strastno željo, pohlep po čem: zahlepeti po denarju, slavi / zahlepela je po lepšem življenju ♪
  8.      zahlíkniti  -em dov. (í ȋ) brezoseb., nar. vzhodnoštajersko zadušiti: obešenega je zahliknilo zahlíkniti se zadušiti se: dvigniti davečega se otroka, da se ne zahlikne ♪
  9.      zahlípniti  -em dov. (í ȋ) hlipniti: položila si je roko na prsi in zahlipnila; zahlipniti od joka, smeha ● nar. vzhodnoštajersko hotelo ga je zahlipniti, ko je popil pol kozarca žganja zadušiti ♪
  10.      zahòd  -óda m (ȍ ọ̄) 1. glagolnik od zaiti: opazovati sončni zahod / izračunati sončni zahod čas, ko sonce zaide // stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni zahod 2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce zaide ob enakonočju: veter je zapihal od zahoda, z zahoda; reka teče proti zahodu / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda // zahodna stran neba ali zemlje: na zahodu so se pojavili temni oblaki 3. publ. zahodni del kake geografske ali politične celote: živeti na zahodu dežele / ves zahod se je navdušil za te ideje prebivalci zahodnega dela / gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerike ● film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran; ekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani ♪
  11.      zahóden  -dna -o prid., zahódnejši (ọ̑) nanašajoč se na zahod: a) zahodni del dežele; zahodna stran doline / zahodna Slovenija / zahodna smer / veter piha z zahodne strani z zahoda; na zahodni strani leži ravnina na zahodu / zahodni veter b) zahodni strokovnjaki / zahodna miselnost zahodnjaška / zahodni blok blok zahodnih držav; zahodne države kapitalistične države zlasti Evrope in Severne Amerike; gospodarsko sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo / Zahodni Berlin do 1990 del Berlina, povezan z Zvezno republiko Nemčijo; Zahodna Nemčija do 1990 Zvezna republika Nemčija ● publ. zahodna fronta fronta med francosko in nemško vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in angleško, francosko, ameriško vojsko v drugi svetovni vojni; publ. politični položaj na zahodni polobli v Južni, Severni Ameriki ◊ astr. zahodna točka točka zahoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. zahodna deklinacija; geogr. zahodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina zahodno od začetnega poldnevnika; rel. zahodni obred obred zahodne cerkve; zahodna cerkev cerkev s središčem v zahodnem rimskem cesarstvu; zgod. zahodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov zahodni del s prestolnico v Rimu zahódno prisl.: zahodno od vasi; kraj leži nekoliko zahodneje ♪
  12.      zahodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. s hojo, hojenjem pritisniti navzdol: zahoditi prst okoli drevesca / zahoditi kovanec v tla // s hojo, hojenjem narediti, povzročiti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zahoditi zavihan rob preproge 2. s hojo, hojenjem zabrisati, odpraviti: zahoditi v pesku narisane črte 3. s hojo, hojenjem poškodovati: čevljev ne vzamemo nazaj, ker ste jih že zahodili 4. s hojo, hojenjem nekoristno porabiti: zahoditi cel dan ● star. varuj se, da kje ne zahodiš zaideš; star. vstal je in zahodil dalje šel zahójen -a -o 1. deležnik od zahoditi: zahojena trava 2. žarg. potrt, pobit: zahojen človek // zgrešen, zavožen: zahojeno življenje ♪
  13.      zahódnik  -a m (ọ̑) 1. zahodni veter: piha močen zahodnik 2. zastar. zahodnjak: ta človek je tipičen zahodnik ♪
  14.      zahódniški  -a -o prid. (ọ̑) zastar. zahodnjaški: zahodniška miselnost / zahodniška civilizacija zahodna ♪
  15.      zahódnonémški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodno Nemčijo: zahodnonemška narečja / publ. zahodnonemška vlada vlada Zvezne republike Nemčije ♪
  16.      zahódnoslovénski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodni del Slovenije: zahodnoslovenski kraji / zahodnoslovenska narečja ♪
  17.      zahotéti se  -hóčem se dov., zahôti se zahotíte se; zahôtel se zahotéla se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom v dajalniku 1. izraža nastop volje, želje osebka, da sam uresniči dejanje: a) z nedoločnikom zahotelo se mu je peti, plesati; elipt. zahotelo se mu je ven b) z odvisnim stavkom zahotelo se mu je, da bi šel domov 2. izraža nastop želje, da se kaj dobi: zahotelo se mu je pijače, veselega življenja ● star. zahotel je dokončati delo hotel; star. dobil je, kar si je zahotel si je zaželel ♪
  18.      zahŕbten  -tna -o prid. (ȓ) 1. ki skrivaj naredi kaj slabega: zahrbten človek; zahrbten je in hinavski / zahrbten značaj / imeti zahrbtne namene; zahrbtna misel; zahrbtno dejanje 2. ekspr. navidezno nenevaren: zahrbten ovinek; to je zahrbtna reka / zahrbtno orožje / zahrbtna bolezen zahŕbtno prisl.: zahrbtno govoriti, ravnati; zahrbtno napasti, ubiti koga ♪
  19.      zahŕbtnost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost zahrbtnega: ne marajo ga zaradi njegove zahrbtnosti; hinavščina in zahrbtnost / zahrbtnost ravnanja / ekspr. zahrbtnost gorske stene // ekspr. zahrbtno dejanje: spletke in zahrbtnosti ♪
  20.      zahrčáti  -ím dov. (á í) redko 1. zasmrčati: zadremal je in zahrčal; glasno zahrčati 2. zarezgetati: konj je zahrčal ♪
  21.      zahŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. kratko, sunkovito izdihniti z namenom spraviti sluz iz grla: zakašljal je in zahrkal; od časa do časa je zahrkal ∙ ekspr. tako je, je zahrkal hrkajoče rekel 2. dati kratke, sunkovite glasove: razkačena kuna je zahrkala 3. star. zasmrčati: v spanju se je obrnil in zahrkal ♪
  22.      zahŕliti  -im dov. (ŕ) nar. severovzhodno zasmrčati: speči je zahrlil // zaspati: legel je in takoj trdno zahrlil ♪
  23.      zahropéti  -ím dov. (ẹ́ í) dihniti z grgrajočim, piskajočim glasom: starka je zahropela in umrla; brezoseb. v prsih mu je zahropelo ● ekspr. odidi, je zahropela hropeče rekla ♪
  24.      zahrščáti  -ím dov. (á í) star. 1. zahreščati: pesek je zahrščal pod njeno stopinjo 2. zasmrčati: glasno je zahrščal ♪
  25.      zahrustljáti  -ám dov. (á ȃ) narahlo zahrustati: skorja je kar zahrustljala, ko je ugriznil / pesek mu je zahrustljal pod nogami; brezoseb. zasadil je lopato v zmrzlo zemljo, da je zahrustljalo ♪

   39.814 39.839 39.864 39.889 39.914 39.939 39.964 39.989 40.014 40.039  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA