Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (39.689-39.713)


  1.      zabrbljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. ekspr. hitro, nerazločno reči, povedati: zabrbljati nekaj besed / kaj želite, je zabrbljal 2. dati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete je veselo zabrbljalo 3. dati glasove kot voda pri vretju: voda v loncu je zabrbljala / zračni mehurji v vodi so zabrbljali zabrbljáti se ekspr. govoreč mnogo in nepomembne stvari se zadržati kje predolgo: zabrbljali so se pozno v noč ♪
  2.      zabŕcati  -am dov. (r̄) večkrat suniti, udariti z nogo: otrok je veselo zabrcal / zabrcati z nogami ♪
  3.      zabrékati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) postajati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noge mu zabrekajo; od napora so mu začele zabrekati žile ♪
  4.      zabrékel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: zabrekle veke; žile na vratu so zabrekle / biti zabrekel v obraz zabuhel; prim. zabrekniti ♪
  5.      zabreklína  -e ž (í) izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine: otipati zabreklino na trebuhu ♪
  6.      zabrékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) postati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noga je zabreknila; zaradi zastoja krvi žile zabreknejo zabréknjen -a -o: zabreknjeni gležnji; prim. zabrekel ♪
  7.      zabrénkati  -am dov. (ẹ̑) s trzljaji zaigrati na glasbilo s strunami: zabrenkati veselo melodijo; zabrenkal je na kitaro in zapel / zabrenkati na strune ● ekspr. zabrenkati na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; reči, povedati čustveno; ekspr. zdaj bomo zabrenkali na druge strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; začeli bomo ravnati drugače; ekspr. zmeraj zna zabrenkati na pravo struno najti pravi način ♪
  8.      zabrenketáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) redko zarožljati, zažvenketati: orožje je zabrenketalo ♪
  9.      zabrêsti  -brêdem dov., zabrêdel in zabrédel zabrêdla, stil. zabrèl zabrêla (é) 1. iti, stopiti v vodo, v kaj ovirajočega: sezuli so si čevlje in zabredli v reko; zabredli so po blatu 2. ekspr. zaiti: na poti domov so zabredli; zaradi megle so zabredli v močvirje; v to samoto le redkokdo zabrede / v takih okoliščinah mlad človek hitro zabrede / zabresti v težave / zabresti v duševno krizo ● ekspr. daleč je zabredel moralno, gospodarsko je zelo propadel; ekspr. zabresti v dolgove zelo se zadolžiti ♪
  10.      zabrísati  -bríšem dov., tudi zabrisála (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da je kaj a) manj vidno, opazno: dež je zabrisal napis; veter je zabrisal sledove v snegu / s senčenjem zabrisati pomanjkljivosti risbe / zabrisati mejo med resničnostjo in domišljijo; čas je zabrisal razlike v vzgoji b) manj jasno, razločno: megla je zabrisala obrise hiš / s frazami zabrisati bistvo stvari 2. narediti, da kdo česa ne more opaziti, odkriti: zabrisal je dokaze o svoji krivdi; zločinec je zabrisal vse sledove 3. ekspr. vreči, zagnati: zmečkal je papir in ga zabrisal v koš / zabrisati koga iz gostilne / zabrisati koga iz službe odpustiti ∙ žarg., šol. profesor ga je zabrisal pri izpitu negativno ocenil zabrísan -a -o: zabrisane sledi; zabrisana svetloba medla, motna ♪
  11.      zábrnik  -a m (á) nav. mn., nar. vzhodno okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: prt, brisača z zabrniki ♪
  12.      zabrníti  in zabŕniti -em dov. (ȋ ŕ) zastar. obrniti: zabrniti konje / pri delu se zna zabrniti ♪
  13.      zabrodíti  -bródim dov. (ȋ ọ́) 1. iti, stopiti v kaj ovirajočega: zabroditi v vodo; zabroditi do kolen v blato / zabroditi po plitvini 2. narediti nekaj gibov s prsti, roko v čem gostem: zabroditi s prsti po vodi / zabroditi z žlico po juhi 3. ekspr. iti brez cilja, orientacije; zabloditi: popoldne smo zabrodili po starem delu mesta ● ekspr. zabroditi v težave zaiti ♪
  14.      zabŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. zakopati s kremplji, prsti: pes zabrska kost v zemljo / nastavil je pasti in jih zabrskal v sneg 2. ekspr. narediti nekaj gibov, dejanj, s katerimi se prizadevno išče, stika za čim: zabrskati po listinah / zabrskal je po predalu za ustreznim orodjem ♪
  15.      zabrusíti 2 in zabrúsiti -im dov. (ȋ ú) 1. ekspr. vreči, zagnati: zabrusiti kamen v okno; šolsko torbo je zabrusil v kot 2. slabš. ostro, osorno reči, povedati: zabrusil mu je cel kup očitkov; zabrusil jim je, da se nikogar ne boji; nesramno, osorno zabrusiti / zabrusiti komu nazaj ostro, osorno odgovoriti ∙ slabš. v brk, obraz kaj zabrusiti komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje ♪
  16.      zabúbati se  -am se dov. (ū) nar. zabubiti se: gosenice metuljev se zabubajo / zabubal se je v samoto / zabubati se v knjige zabúban -a -o: vase zabuban človek ♪
  17.      zabúbiti se  -im se dov. (ū ȗ) 1. spremeniti se v bubo: gosenica, ličinka se zabubi 2. ekspr. za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi: po nesreči se je kar zabubil / zabubiti se sam vase // za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabubil se je v svojo sobo in študiral 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zabubiti se v delo, razmišljanje zabúbljen -a -o: v svoje ideje zabubljen človek ♪
  18.      zabúhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: zabuhel obraz; biti zabuhel od pijače; zabuhel je pod očmi, v obraz; prim. zabuhniti ♪
  19.      zabuhlína  -e ž (í) izboklina na telesu, organu navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: zabuhline od udarcev / zabuhlina lica ♪
  20.      zabúhniti  -em dov. (ú ȗ) postati po obsegu večji navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: obraz zabuhne od pijače; pri vnetju ledvic veke zabuhnejo zabúhnjen -a -o: zabuhnjen obraz; prim. zabuhel ♪
  21.      zabúnkati  -am dov. (ȗ) 1. večkrat udariti s pestjo: zabunkati po vratih // ekspr. zabiti, zatolči: srce mu je močneje zabunkalo 2. ekspr. zapraviti: denar je hitro zabunkal / zabunkal je posestvo zabúnkati se pog. za dalj časa se namestiti kje, umakniti se na težje dostopen kraj, težje dostopno mesto: zabunkali so se v votlino in čakali, da nevarnost mine ♪
  22.      zabušávanje  -a s (ȃ) nižje pog. izmikanje delu, lenarjenje: povsod išče priložnost za zabušavanje ♪
  23.      zabušávati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. izmikati se delu, lenariti: nič ne dela, samo zabušava; zabušavati na račun drugih ♪
  24.      zabútati  -am dov. (ū ȗ) 1. večkrat se s silo zadeti ob kaj: vrata so v vetru zabutala ob podboje // ekspr. večkrat močno udariti: nekdo je zabutal po vratih 2. ekspr. dati močne, zamolkle glasove: v daljavi so zabutali topovi ● brezoseb., ekspr. v glavi ji je zabutalo začutila je topo, ritmično se ponavljajočo bolečino ♪
  25.      zacelíti  in zacéliti -im, in zacéliti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: zaceliti rano z mazilom; razjeda se noče zaceliti; brezoseb. še zdaj se mu ni zacelilo / okleščena debla smrek so se že zacelila zarasla zacéljen -a -o: zaceljena rana ♪

   39.564 39.589 39.614 39.639 39.664 39.689 39.714 39.739 39.764 39.789  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA