Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (38.589-38.613)


  1.      vikendáš  -a m (á) pog. lastnik vikenda: prodajati parcele vikendašem ♪
  2.      víkniti  -em dov. (í ȋ) 1. ekspr. vzklikniti: od presenečenja vikniti 2. star. zakričati, zavpiti: jezno je viknila ♪
  3.      viktorijánec  -nca m (ȃ) angleški aristokrat, meščan z lastnostmi, značilnimi za viktorijansko dobo: puritanski viktorijanec ♪
  4.      vilája  -e ž (ȃ) v nekaterih arabskih državah višja upravna enota: razdeliti državo na vilaje; načelnik vilaje ♪
  5.      vilenják  -a m (á) po ljudskem verovanju človek nadnaravne moči, varovanec vil: vile, vilenjaki in divji možje ♪
  6.      víličen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vilice: vilični roglji ♦ teh. vilični nakladalnik viličar ♪
  7.      víličiti se  in vilíčiti se -im se nedov. (í ȋ; í ȋ) knjiž. cepiti se, vejiti se: žila, živec se viliči / grapa se viliči v dva jarka ♪
  8.      vílja  -e ž (ȋ) nar. dan, večer pred velikim praznikom; vigilija: božična vilja ♪
  9.      viljámovka  -e ž (ȃ) debela hruška zeleno rjaste barve: kompot iz viljamovk // žganje, ki je prevzelo okus te dodane hruške: piti viljamovko / pleterska viljamovka ♪
  10.      víme  -na s (í) 1. mlečna žleza v dimljah samic nekaterih kopitarjev, zlasti prežvekovalcev: teliček, žrebiček sesa iz vimena; kozje, kravje vime; nabreklo, težko vime; vime, polno mleka; vime z velikimi seski; umivanje vimena / krava že dela vime vime se ji napenja pred porodom; krava ima tele pod vimenom doji; jagnje od vimena ki še sesa // redko mlečne žleze samic sesalcev: mačka ima vime na prsih in trebuhu; vime psice 2. nizko dojka: ženska si je razkrila vimena ◊ bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko ♪
  11.      vínce  -a s (ȋ) ekspr. manjšalnica od vino: piti vince; rdeče, rujno vince; kozarec vinca / vince v sodih že vre / trte so spet rodile vince grozdje, iz soka katerega bo nastalo vino; iz grozdja stiskati vince sok, iz katerega bo nastalo vino ♪
  12.      vincentínka  -e ž (ȋ) rel. redovnica reda, ki se ukvarja s strežbo bolnikom po domovih: bolniku streže vincentinka; usmiljenke in vincentinke / sestra vincentinka // v nekaterih deželah usmiljena sestra: v bolnici delajo vincentinke ♪
  13.      vínčece  -a [čǝc] s (ȋ) manjšalnica od vince: piti vinčece; rumeno, sladko vinčece; kozarec vinčeca ♪
  14.      vindicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zahtevati vrnitev svoje stvari: vindicirati izgubljeno, ukradeno stvar ♪
  15.      víndiški  -a -o prid. (ȋ) v avstrijskem okolju vindišarski: vindiški jezik / kot psovka vindiški pes ♪
  16.      viníka  in vínika -e ž (í; ȋ) 1. vrtn. okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus: z viniko obrasel zid 2. nar. (vinska) trta, trs: negoval je vsako viniko posebej ♪
  17.      vinílkloríd  -a m (ȋ-ȋ) kem. brezbarven plin, iz katerega s polimerizacijo nastane polivinilklorid ♪
  18.      vínjak  -a m (ȋ) naravna žgana pijača iz vina, ki se stara v lesenih sodih: piti vinjak; kozarček, steklenica vinjaka / elipt., pog. spiti tri vinjake kozarčke vinjaka ♪
  19.      vínjak  tudi vínjek -a m (ȋ) nar. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt; vinogradniški nož: obrezovati trte z vinjakom // priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: obsekavati drevje z vinjakom ♪
  20.      vínjen  -a -o prid. (ȋ) ki se mu zaradi zaužite alkoholne pijače zmanjša sposobnost normalnega, razsodnega mišljenja, ravnanja: vinjen človek; najti koga vinjenega; malo vinjen; bil je vinjen, ne pa pijan / biti v vinjenem stanju vinjen ♪
  21.      vinjéta  -e ž (ẹ̑) 1. majhna, preprosta okrasna risba, zlasti na začetku ali koncu besedila: narisati vinjeto; z vinjetami okrašena knjiga 2. nekdaj nalepka z majhno risbo in naslovom izdelovalca, trgovca: lepiti vinjete na stekleničke z zdravili 3. lit. dekadenčna, impresionistična črtica, zlasti Cankarjeva: pisati vinjete; zbirka vinjet / literarna vinjeta ♪
  22.      vínkalica  -e ž (ȋ) nar. zahodno ovinek: ni se mu ljubilo delati vinkalice in se je nameril kar naravnost / steza se je v vinkalicah dvigala na pobočje v serpentinah, vijugah ♪
  23.      vinkulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. omejiti razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem, vezati: vinkulirati hranilno knjižico; vinkulirati na geslo, z geslom / vinkulirati vrednostni papir na ime prepovedati prenos na drugega upravičenca vinkulíran -a -o: vinkulirana zavarovalna polica ♪
  24.      víno  -a s (í) 1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; pelinovo vino v kateremu je bil namočen pelin; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom ∙ ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal ♦ agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino // navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina 2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom // s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti ♪
  25.      vinogôrski  -a -o prid. (ó) zastar. vinoroden, vinogradniški: vinogorski kraji ♦ jur. vinogorski zakon gorske bukve; zgod. vinogorski gospod gorski gospod ♪

   38.464 38.489 38.514 38.539 38.564 38.589 38.614 38.639 38.664 38.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA