Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (3.839-3.863)


  1.      ostarévati  -am nedov. (ẹ́) starati se: čim bolj je ostareval, bolj ga je skrbela starost / zgodaj je začel ostarevati ♪
  2.      ostrígar  -ja m (ȋ) kdor išče, nabira ostrige: ostrigarji so živeli v kolibah na peščenih otokih ◊ bot. užitna, na deblih rastoča lističasta goba s sivim klobukom školjkaste oblike, Pleurotus ostreatus ♪
  3.      óstvar  -ja m (ọ̑) 1. rib. kdor lovi z ostmi: veslači in ostvarji 2. nav. mn., zool. morski členonožci s šestimi pari nog in z zadkom, podaljšanim v ost, Xiphosura: ostvarji in kačice ♪
  4.      ostvarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ostvariti: ostvaritev načrtov, nalog / ostvaritev idealov; v tem je videl ostvaritev svojih želj / prišlo je do ostvaritve pravičnega reda / pomembna umetniška ostvaritev stvaritev, dosežek; ostvaritev društva ustanovitev ♪
  5.      ostváriti  -im dov. (á ā) 1. knjiž. uresničiti, izvesti, izpolniti: ostvariti ideje, načela, načrt; predlog se je nazadnje ostvaril / ostvariti sanje, želje 2. publ. imeti, doseči: podjetje je v tem letu ostvarilo precejšen dohodek; ostvariti možnosti za hitrejši razvoj / ostvariti narodno kulturo ostvárjen -a -o: ostvarjeni dohodki; ostvarjena zamisel; s tem je bilo samoupravljanje ostvarjeno ♪
  6.      ostvárjanje  -a s (á) glagolnik od ostvarjati: ostvarjanje ciljev, idej, načrtov / truditi se za ostvarjanje naprednih prizadevanj / ostvarjanje dohodka ♪
  7.      ostvárjati  -am nedov. (á) 1. knjiž. uresničevati, izvajati, izpolnjevati: ostvarjati ideje, načrte, zamisli / ostvarjati želje 2. publ. imeti, dosegati: ostvarjati dohodek; ostvarjati možnosti za kaj / ostvarjati svojo književnost ♪
  8.      ostvarljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. uresničljiv, izvedljiv, izpolnljiv: ostvarljivi načrti; letni plan ni ostvarljiv; ostvarljive ideje / njegove želje niso ostvarljive / možnosti za to so težko ostvarljive dosegljive ♪
  9.      ostvarljívost  -i ž (í) knjiž. uresničljivost, izvedljivost, izpolnljivost: ostvarljivost načrta; še sam ni verjel v ostvarljivost svoje zamisli ♪
  10.      oštaríja  -e ž (ȋ) pog. gostilna, krčma: šel je v bližnjo oštarijo; posedati po oštarijah / pri njih doma imajo oštarijo ♪
  11.      oštaríjski  -a -o prid. (ȋ) pog. gostilniški: s pestmi je tolkel po oštarijski mizi / ekspr. oštarijski pogovori ♪
  12.      otorinolaringológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za otorinolaringologijo: pregled pri otorinolaringologu ♪
  13.      otorinolaringologíja  -e ž (ȋ) veda o ušesu, nosu, grlu in njihovih boleznih ♪
  14.      otorinolaringolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na otorinolaringologe ali otorinolaringologijo: otorinolaringološki kongres; otorinolaringološke raziskave / otorinolaringološka klinika ♪
  15.      otovárjati  -am nedov. (á) spravljati tovor, blago zlasti na tovorno žival: otovarjati mule s težkimi vrečami ♪
  16.      otročájnar  -ja m (ȃ) ekspr., redko otrok: gruča otročajnarjev je stala na bregu in se smejala ♪
  17.      otročaríja  -e ž (ȋ) ekspr. otročje govorjenje ali ravnanje: to je otročarija / delati, govoriti, pisati otročarije ♪
  18.      otročáriti  -im nedov. (á ȃ) knjiž., redko govoriti, misliti ali ravnati kot otrok: zdaj bi že moral nehati otročariti ♪
  19.      otróškovárstven  -a -o prid. (ọ́-ȃ) nanašajoč se na varstvo otrok: otroškovarstvena vprašanja ♪
  20.      otvárjati  -am nedov. (á) raba peša 1. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih; odpirati: otvarjati sestanek, skupščino / otvarjati razstavo 2. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: otvarjati novo cesto; slavnostno otvarjajo obnovljeno kegljišče ● zastar. otvarjati vrata na stežaj odpirati ♪
  21.      ovárij  -a m (á) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca; jajčnik: nerazviti ovariji ♪
  22.      ovčár  -ja m (á) 1. pastir ovc: ovčar žene ovce na planino; ovčarji in kozarji 2. ovčarski pes: pastirju pomagata dva ovčarja // srednje velik pes z razmeroma dolgim gobcem, dolgo ali srednje dolgo dlako in košatim repom: vzrejati ovčarje / nemški, škotski ovčar ♪
  23.      ovčaríca  -e ž (í) 1. pastirica ovc: ovčarji in ovčarice 2. zool. ptica pevka z zelenkastim hrbtom in živo rumenim trebuhom, Motacilla flava ♪
  24.      ovčáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. ukvarjati se z rejo, vzrejo ovc: njegov oče je še ovčaril / celo leto je ovčaril pri sosedu pasel ovce ♪
  25.      ovčárka  -e ž (á) 1. samica ovčarja: ovčarka je lajala in cvilila vso noč 2. bot. užitna goba z rjavkastim ali rumenkastim klobukom in drobnimi zrnci na betu; slinavka: nabirati ovčarke in maslenke ♪

   3.714 3.739 3.764 3.789 3.814 3.839 3.864 3.889 3.914 3.939  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA