Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (3.814-3.838) 
- oréškar -ja m (ẹ̑) bot., v zvezi krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia: nasad krilatih oreškarjev ♪
- órglar -ja m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle: koncert priznanega orglarja 2. zastar. organist: včasih so bili učitelji tudi orglarji ♪
- orglár in órglar -ja m (á; ọ̑) kdor izdeluje orgle: pri orglarju so naročili nove orgle ♪
- órglarica -e ž (ọ̑) ženska oblika od órglar: na koncertu je nastopila tudi orglarica ♪
- órglarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na órglarje ali orglanje: orglarski poklic / vpisal se je v orglarsko šolo ♪
- orglárski in órglarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na orglárje: orglarska delavnica / orglarski mojster ♪
- origináren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. izviren, originalen: originarna rešitev problema ◊ jur. originarna pravica izvirna pravica ♪
- orodjár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem orodja: tovarna bo zaposlila več orodjarjev in rezkalcev ♪
- orodjárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni // shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna ♪
- orodjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na orodjarje ali orodjarstvo: orodjarsko delo / orodjarski obrat, oddelek; orodjarska delavnica ♪
- orodjárstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja: orodjarstvo in železarstvo / lesno orodjarstvo ♪
- orožár -ja m (á) 1. izdelovalec orožja: puško je kupil pri znanem orožarju; orožarji in kovači 2. voj. kdor skrbi za orožje: brigadni orožar je pregledoval orožje in delil strelivo ♪
- orožárna -e ž (ȃ) skladišče orožja in vojaške opreme: orožarna je dobro založena; sovražniki so odkrili orožarno; pren., ekspr. to delo je prava orožarna govornih klišejev // tovarna orožja: v orožarnah so povečali proizvodnjo / orožarna za pehotno orožje ♪
- orožárnica -e ž (ȃ) star. orožarna: grajska orožarnica / puško so izdelali v znani orožarnici ♪
- orožárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na orožarje ali orožje: orožarska delavnica / orožarski izdelki / razvita orožarska industrija orožna industrija ♪
- osebénjkar -ja m (ẹ̑) nar. gostač: sosedov osebenjkar ♪
- osebénjkarica -e ž (ẹ̑) nar. gostačka ali gostačeva hči: oženil se je z osebenjkarico ♪
- osemlétkar -ja [sǝm] m (ẹ̑) pog. učenec osemletne osnovne šole: ta časopis berejo predvsem osemletkarji / ekspr. to ve vsak osemletkar / nekateri letošnji osemletkarji bodo nadaljevali šolanje absolventi te šole ♪
- óskar -ja m (ọ̑) film. največje mednarodno priznanje za filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: igralki so podelili oskarja za glavno vlogo; letošnji dobitnik oskarja; film je dobil več oskarjev ● publ. jugoslovanski oskarji za embalažo prve nagrade ♪
- oslár -ja m (á) kdor goni, vodi osla: oslarji so poganjali osle ♪
- oslaríja -e ž (ȋ) slabš. neumno govorjenje ali ravnanje: kakšno oslarijo si spet naredil; takih oslarij ne bom poslušal / govoriti oslarije // kar je neumno sploh: take oslarije že dolgo nisem bral, gledal / napolnili so ti glavo z oslarijami neumnimi nazori, mislimi // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo pustil službo — oslarija; spustiti se v boj s tem človekom, kakšna oslarija ♪
- oslepáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: pazi, da te ne bo osleparil / oslepariti koga za dobiček, pri kupčiji / ta fant jo bo osleparil, kakor je že marsikatero dekle ♪
- oslepárjenec -nca m (ȃ) ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: sleparji in osleparjenci ♪
- ostarélost -i ž (ẹ́) stanje ostarelega človeka: težko je prenašal svojo ostarelost; to je znamenje ostarelosti ♪
- ostaréti -ím dov. (ẹ́ í) postati star: oče je ostarel / prezgodaj ostareti ∙ ekspr. pri stroju je ostarel zelo dolgo je delal pri stroju ostarèl in ostarél -éla -o: ostareli starši; ekspr. ostarela dekleta ♪
3.689 3.714 3.739 3.764 3.789 3.814 3.839 3.864 3.889 3.914 
