Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (38.064-38.088)
- vába -e ž (á) 1. kar se uporablja za privabljanje živali z namenom, da se jih ujame: nastaviti, vreči vabo; loviti, ujeti na vabo; riba je prijela za vabo; umetna, živa vaba; zastrupljena vaba; past z vabo // ekspr. kar se uporablja za privabljanje koga sploh: to je bila le dobro premišljena vaba; dekleta so tam za vabo obiskovalcem / ni hotel prijeti za vabo 2. ekspr. vabljivost: vaba zapeljivih besed ♪
- váben -bna -o prid. (ā) 1. namenjen za vabo: vabne ribice, živali 2. zastar. vabljiv: senčnica z vabno klopco vábno prisl.: skozi okno je vabno sijalo sonce ♪
- vábič -a m (ȃ) nar. vabilec: vabič kupcev ♪
- vabílo -a s (í) 1. izražena, sporočena želja komu a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve: odkloniti, sprejeti vabilo; pismeno, ustno vabilo; vabilo na kosilo b) da kam pride, se udeleži česa sploh: poimenska, uradna vabila na kongres; vabilo na sestanek, za gostovanje // list s sporočilom o taki želji: raznesti, razobesiti vabila / vstop samo z vabilom ♦ jur. vabilo na obravnavo, za poravnavo 2. redko kar vabi: studenec je bil prijetno vabilo za žejne / vabilo na trnku vaba ♪
- vabíti in vábiti -im nedov. (ȋ á) 1. izražati, sporočati komu željo a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve: rada prireja večerje in vabi prijatelje; vabiti na svatbo; osebno vabiti / vabiti v goste, svate / vabiti na obisk, počitnice b) da kam pride, se udeleži česa sploh: gledališče vabi tuje igralce; vabiti strokovnjake na kongres; vabiti na predavanje, tekmovanje / vabiti na ples, v gledališče / vabijo ga na zagovor kličejo ♦ jur. vabiti na obravnavo c) naj kaj naredi, dela: vabiti k razpravi, sodelovanju; vabiti na ogled razstave; vabil jih je, naj vstopijo / vabiti jest, pit 2. z glasovi, gibi izražati željo, da se kdo približa: koklja glasno vabi piščance; lovec vabi jelena s trobljenjem na rog / samci vabijo samice 3. ekspr. vzbujati pri kom željo, da kaj naredi, dela: dogodki vabijo
pisatelja, da jih popiše; poskočna glasba jo vabi na ples / pisane stojnice so vabile; polne veje vabijo; skale vabijo v zavetje / morje, sonce vabi 4. v krščanskem okolju zvoniti, navadno eno uro pred začetkom verskega obreda, zlasti maše: vabiti k maši ● vabiti k mizi izražati željo, da kdo pride jest, pit, v družbo, ki je pri mizi; ekspr. črički vabijo v trgatev z značilnim oglašanjem naznanjajo, da je grozdje že dozorelo vabèč -éča -e: mahal je z rokami, vabeč ga k sebi; vabeč glas, nasmeh; voda je bila topla in vabeča; prisl.: sonce je vabeče sijalo; vabeče svetel vábljen -a -o: vabljeni gostje / na vabilu predstava, seja bo ob devetnajstih. Vabljeni ♪
- vábljenica -e ž (á) nar. primorsko poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik: delati vabljenice ♪
- váda -e ž (á) zastar. vaba: nastaviti vado; ujeti ribo na vado / sladke vade za lahkoverneže ♪
- vádi -ja m (ā) suha struga v puščavah severne Afrike, Arabije, ki se ob deževju napolni z vodo: po vadiju speljana karavanska pot ♪
- vádij -a m (á) jur. varščina, jamščina: dati, plačati vadij ♪
- vadíšče -a s (í) kraj, prostor za vadbo: telovadci so že na vadišču; s peskom posuto vadišče; vadišče pred vojašnico / ekspr. pozimi se narava spremeni v belo vadišče za smučarje ♪
- vadítelj -a m (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z vadbo zlasti športnikov začetnikov: smučarski, teniški vaditelj; vaditelj plavanja; tečaj za vaditelje / športni, vojaški vaditelj ♪
- váditi -im nedov. (á ȃ) 1. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost: tekmovalci vadijo vsak dan; redno, vztrajno vaditi; vaditi na prostem; vaditi v majhnih skupinah / pevski zbor vadi v dvorani 2. preh. s sistematičnim ponavljanjem prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati to, kar izraža določilo: vaditi gibe, skok; vaditi igranje na klavir / vaditi pesem, skladbo; vaditi poštevanko 3. preh. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj usposabljati, izpopolnjevati koga v opravljanju kakega dejanja, dejavnosti: učitelj vadi učence za nastop; vaditi pevski zbor; vaditi se nastopanja; vaditi se v pisanju / vaditi se v potrpežljivosti / vaditi si oči za razlikovanje drobnih znakov / vaditi papigo govoriti; psa vadi vsak dan / vaditi mišice; vaditi spomin uriti;
prim. vajen ♪
- vádlja -e ž (ȃ) zastar. 1. žreb: odločiti po vadlji / zadela ga je vadlja 2. stava: skleniti vadljo / plačati vadljo / na vadlje teči za stavo ♪
- vadljáti -ám in vádljati -am nedov. (á ȃ; ȃ) zastar. 1. žrebati: vadljala sta, kdo bo plezal; vadljati za plen // kockati: v pritličju vadljajo vojaki 2. staviti: če ne verjameš, pa vadljajva ♪
- vádnica -e ž (ȃ) 1. učbenik z vajami zlasti za osnovno šolo: pisati, pripravljati vadnice; jezikovna vadnica / angleška vadnica ∙ ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino 2. nekdaj osnovna šola, povezana z učiteljiščem, na kateri se učiteljski kandidati vadijo, usposabljajo za učiteljski poklic: učitelj na vadnici 3. kraj, prostor, kjer se vadi v čem: prva vadnica je bil šolski vrt / ta revija je vadnica za mlade pisatelje ♪
- vága -e ž (ȃ) 1. pog. tehtnica: vaga je natančna, občutljiva / dati blago na vago; stopiti na vago; skodelica vage / peljati živino na vago tehtat 2. pog. teža: dodaj še malo, da bo zadosti vage / živa vaga živa teža / dati dobro, slabo vago 3. nar. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka: odpeti, pripeti vago; sneti vago ● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; pog. kupovati, prodajati na vago kupovati, prodajati tako, da se blago sproti natehta; pog. njegov položaj je na vagi je negotov; nar. vodnjak na vago vodnjak na vzvod; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost ♪
- vagabúndski -a -o prid. (ȗ) knjiž. potepuški, klateški: vagabundsko življenje / imeti vagabundsko naravo ♪
- vagánt -a m (ā á) 1. lit., v srednjem veku potujoči klerik ali študent, ki ustvarja latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih: vaganti in potujoči komedijanti 2. knjiž. potepuh, klatež: živel je kot vagant ♪
- vagón -a m (ọ̑) vozilo, navadno brez lastnega pogona, za prevažanje potnikov, tovora po tirnicah: vagon (se) iztiri, se ustavi; naložiti, priklopiti, raztovoriti vagon; sestaviti, spojiti vagone; povzpeti se na vagon, v vagon; vagon podzemne železnice / jedilni, ležalni, spalni vagon; odprti vagon; poštni, potniški, tovorni, živinski vagon; službeni vagon z uradnim prostorom za vlakovodjo in prostorom za kolesa in drugo večjo prtljago potnikov; vagon hladilnik / železniški vagon ♦ teh. dvoosni, štiriosni vagon; žel. salonski vagon z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje; sklepni vagon zadnji vagon vlaka, opremljen s signalno lučjo // z rodilnikom količina, ki gre v tako vozilo: naročiti vagon cementa, premoga, žita ♪
- vagonét -a m (ẹ̑) žarg., grad., mont. ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala; vagonček: nakladati vagonete; prevažati material z vagoneti / prekucniti vagonet / rudniški vagonet ♪
- váhnja -e ž (ā) zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi, Melanogrammus aeglefinus: loviti vahnje; trske in vahnje ♪
- váhti -ov m mn. (ȃ) nar. primorsko praznik vseh svetnikov 1. novembra; vsi sveti: za vahte pridejo vsi domov; bilo je ob vahtih, po vahtih ♪
- váhtič -a tudi vahtìč -íča m (ȃ; ȉ í) nekdaj hlebček, ki se podari na dan vseh svetih 1. novembra: dati otroku, revežu vahtič ♪
- váhtnica -e ž (ȃ) nar. severozahodno krizantema: vahtnice so se razcvetele ♪
- vája -e ž (á) 1. glagolnik od vaditi: manjka mu vaje; delati kaj za vajo; dolgotrajna, vsakodnevna vaja; vaja v lepem izražanju, pisanju, računanju; vaja s solisti in zborom; skladba za vajo / imeti glasbeno, gledališko vajo / žarg. orožne vaje vojaške vaje 2. skupek gibov, dejanj, namenjenih za sistematično usposabljanje, izpopolnjevanje koga za kaj: delati, ponoviti vajo; lahka, preprosta vaja / dihalne vaje; telesne vaje; vaje za odpravljanje govornih motenj // šport. skupek gibov, dejanj, s katerimi telovadec kaže svoje sposobnosti: končati, oceniti vajo; vaja na bradlji / prosta vaja brez orodja in brez pomoči drugih; redovne vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje; simultane vaje ki se delajo istočasno na tleh in na orodju / telovadna vaja // nav. mn. tak skupek kot organizirana dejavnost: vaj se
redno udeležuje; imeti, voditi vaje; hoditi na vaje / pevske, plesne, strelske vaje 3. nav. mn., šol. organizirana dejavnost navadno na višjih ali visokih šolah, namenjena praktičnemu ponavljanju in utrjevanju učne snovi: obiskovati vaje; predavanja in vaje / kemijske, laboratorijske, terenske vaje / seminarske vaje // ponavljanje in utrjevanje učne snovi: najprej bo razlaga, nato vaje; pismene in ustne vaje 4. šol. pismeni izdelek, narejen za ponavljanje, utrjevanje učne snovi: pisati, popravljati vajo; domače, šolske vaje / tiha vaja navadno krajša pismena naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje 5. šol. podatki, navodila, na osnovi katerih se ponavlja in utrjuje učna snov: na koncu poglavja so vaje; knjiga s praktičnimi vajami ● iz vaje biti, priti odvaditi se določenega dela, spretnosti; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja ◊ gled. aranžirna vaja aranžirka; bralna vaja pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; šol. govorna vaja vaja učenca v lepem, pravilnem, jasnem ustnem izražanju v obliki samostojnega pripovedovanja o čem; šport. borilne vaje; vaje za moč ki krepijo mišice; voj. vojaške vaje ♪
37.939 37.964 37.989 38.014 38.039 38.064 38.089 38.114 38.139 38.164