Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (3.789-3.813)



  1.      oparína  -e ž (í) med. poškodba kože, tkiva zaradi vroče tekočine, pare: dobiti oparine / oparina na roki
  2.      opáriti  -im dov.) 1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje ● star. opariti kruh popariti opárjen -a -o: oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode
  3.      oparjenína  -e ž (í) med. oparina: oparjenine in opekline
  4.      opárnica  -e ž () nar. trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi; črni trn: ob poti rasteta oparnica in češmin; nabirati oparnice; marmelada iz oparnic
  5.      òpárt  in opárt -a m (-; ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, temelječa na optičnih učinkih barve in oblike: opart in popart
  6.      òpártovski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na opart: opartovski elementi v grafiki / opartovska smer
  7.      opeháriti  -im dov.) ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje opeháriti se redko imeti škodo, izgubo: kadar je prodajal, se je vselej opeharil / opeharil se je, ko se je poročil z njo opehárjen -a -o: opeharjeni kupci; biti opeharjen za sadove zmage
  8.      opehárjenec  -nca m () ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: opeharjenci so se zaman jezili
  9.      opehárjenost  -i ž () ekspr. prevaranost: občutek opeharjenosti
  10.      opékar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec opeke: opekarji in zidarji
  11.      opekárna  -e ž () obrat, tovarna za izdelovanje opeke: zgraditi opekarno; delavci v opekarni
  12.      opekárnar  -ja m () v nekaterih deželah lastnik opekarne: bogat opekarnar
  13.      opekárnica  -e ž () zastar. opekarna: v kraju je bilo več opekarnic
  14.      opekárniški  -a -o prid. () nanašajoč se na opekarno: opekarniške naprave / opekarniški delavci
  15.      opékarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na opekarje ali opekarstvo: opekarska glina / opekarska peč / opekarski delavci / opekarski mojster
  16.      opékarstvo  -a s (ẹ̑) izdelovanje opeke: imeti prakso v opekarstvu
  17.      ópičar  -ja m (ọ̑) nekdaj kdor vodi po svetu dresirane opice in nastopa z njimi: opičarji in medvedarji
  18.      opičaríja  -e ž () slabš. dejanje, ravnanje, s katerim kdo nekritično posnema dejanje, ravnanje koga drugega: to je prava opičarija
  19.      opozárjanje  -a s (á) glagolnik od opozarjati: opozarjanje na napake / opozarjanje nase / opozarjanje na nevarnost
  20.      opozárjati  -am nedov. (á) 1. delati, da kdo kaj dojame, zazna: opozarjati obiskovalce na nekatera razstavljena dela; učitelj je opozarjal učence na najlepša mesta v besedilu; opozarjal jih je, da se dragocena predmeta v ničemer ne ločita; z očmi jih je opozarjala nanj ∙ ekspr. z ničimer ni opozarjala nase vzbujala pozornosti 2. delati, da se kdo seznani s tem, kar mora upoštevati: zaman so ga opozarjali na bližajočo se nevarnost; z roko opozarjati na spremembo smeri; s kurjenjem kresov so jih opozarjali, da se bližajo Turki / to nas je opozarjalo, da se tam dogaja nekaj nenavadnega // delati, da kdo kaj obnovi v spominu: opozarjati koga na dolžnost; zaman ga je opozarjal na obljubo // seznanjati koga z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: opozarjala ga je, naj bo pri pouku pazljiv; s prstom ga je opozarjala, naj molči / slutnja ga je opozarjala, naj se umakne opozarjajóč -a -e: govoril jim je o pisatelju, opozarjajoč jih na njegova najpomembnejša dela
  21.      oratár  -ja m (á) zastar. 1. orač: oratar je končal delo 2. kmet: opisovati življenje preprostih oratarjev
  22.      ordináren  -rna -o prid. () knjiž. 1. navaden, nekvaliteten: to je čisto ordinarna slivovka 2. prostaški, grob: ordinaren človek je / ordinarne besede, šale
  23.      ordinariát  -a m () 1. knjiž. redna profesura: ustanoviti nov ordinariat 2. rel. urad za upravljanje škofije: škofijski ordinariat
  24.      ordinárij  -a m (á) 1. knjiž. redni profesor: postati ordinarij; ordinarij za matematiko 2. rel. škof ali njegov namestnik, ki upravlja škofijo: odločitev ordinarija
  25.      ordinárnost  -i ž () knjiž. prostaštvo, grobost: njegova ordinarnost jo je odbijala / še ni pozabil njihovih ordinarnosti grobih dejanj

   3.664 3.689 3.714 3.739 3.764 3.789 3.814 3.839 3.864 3.889  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA