Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (3.751-3.775)



  1.      ogláriti 2 -im nedov.) 1. nar. fantovati, vasovati: vse noči oglari; fant že dolgo oglari pod njenim oknom 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: fantje so prišli oglarit
  2.      oglárjenje  -a s (á) glagolnik od oglariti1: oglarjenje in drvarjenje
  3.      óglarski  tudi oglárski -a -o prid. (ọ̑; á) nanašajoč se na oglarje ali oglarstvo: oglarsko delo / oglarska koliba / oglarska kopa
  4.      óglarstvo  in oglárstvo -a s (ọ̑; ) žganje oglja: drvarstvo in oglarstvo
  5.      ognjár  -ja m (á) 1. v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina: postal je ognjar 2. star. pirotehnik: ognjarji so za praznik pripravili veličasten ognjemet
  6.      ognjeváren  -rna -o prid. (á ā) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjevarna glina, opeka / ognjevarna blagajna
  7.      ognjíčar  -ja m () v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina: vojaki in ognjičarji
  8.      ogovárjanje  -a s () glagolnik od ogovarjati: ogovarjanje mimoidočih / ogovarjanje z imenom
  9.      ogovárjati  -am nedov. () 1. z besedo, stavkom začenjati pogovor: ogovarjati mimoidoče; vedno jih je prijazno ogovarjal; tujci so nas ogovarjali v najrazličnejših jezikih // v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: ogovarjali so ga (s) tovariš predsednik / ogovarjati koga z imenom 2. nar. opravljati, obrekovati: ogovarjati sosede; tvoja navada je, da vsakega ogovarjaš / neprijetno je, ko že vsak ogovarja tvoj slabo obdelani vinograd
  10.      ojármiti  -im dov.) knjiž. dati jarem na žival: ojarmiti vola
  11.      okarakterizírati  -am dov. () navesti karakteristične lastnosti, značilnosti; označiti, opredeliti: pisatelja je natančno okarakteriziral / poskušal je okarakterizirati položaj v deželi okarakterizíran -a -o: dobro okarakterizirana oseba v povesti
  12.      okárati  -am dov. (ā) knjiž. opomniti, ošteti: mati ga je okarala; ostro okarati
  13.      okarína  -e ž () muz. otroški pihalni instrument jajčaste oblike, navadno iz žgane gline ali porcelana: igrati na okarino
  14.      okulár  -ja m (ā) fiz. očesu bližja leča ali sistem leč kake optične priprave: okular daljnogleda, mikroskopa; goriščna razdalja okularja
  15.      okvára  -e ž () 1. kar nastane pri napravi, stroju, aparatu in onemogoča normalno delovanje: na daljnovodih so nastale okvare; popraviti okvaro; huda, majhna okvara; okvare v motorju / okvare na mostu ∙ žarg. vozilo je v okvari ima okvaro, je pokvarjeno 2. med. stanje, ki ni v skladu z normalnim delovanjem organizma, nastalo zaradi poškodbe, bolezni: nesreča je povzročila okvaro možganov; njegove bolezenske okvare so posledice padca; okvara sluha; okvara zaradi uživanja mamil / roditi se s telesno okvaro napako
  16.      okváriti  -im dov.) 1. med. povzročiti okvaro: nalezljive bolezni lahko okvarijo srčno mišico; krvavitev v možganih mu je okvarila možgansko tkivo / hrup okvari sluh 2. redko poškodovati: rja je okvarila kovino okvárjen -a -o: okvarjene oči
  17.      okvárjenec  -nca m () med. kdor ima okvaro: telesni okvarjenec
  18.      oligárh  -a m () polit. pripadnik oligarhije: interesi, vlada oligarhov // knjiž. zelo bogat in vpliven človek: denarni, finančni oligarhi / politični oligarh
  19.      oligárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na oligarhe ali oligarhijo: oligarhična vlada / oligarhična ureditev
  20.      oligarhíja  -e ž () polit. majhna skupina ljudi, zlasti bogatih, ki ima oblast: interesi, vlada oligarhije; zemljeposestniška oligarhija / strankina oligarhija ♦ ekon. finančna oligarhija lastniki finančnega kapitala // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti oligarhijo
  21.      óljar  tudi oljár -ja m (ọ̑; á) kdor se poklicno ukvarja s pridobivanjem olja: postati oljar; istrski oljarji
  22.      óljarica  -e ž (ọ̑) knjiž. oljnica: letošnji pridelek oljaric je dober
  23.      oljárna  -e ž () podjetje, obrat za pridobivanje olja: delati v oljarni
  24.      oljárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem olja: razvoj oljarstva
  25.      oltár  -ja m (á) 1. večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja: blagosloviti oltar; umetniško izrezljan oltar / glavni, star. veliki oltar; stranski oltar / Marijin oltarrel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika; um. baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar // oltarna miza: postaviti kelih na oltar 2. mizi podobna priprava za opravljanje daritev božanstvu: položiti darove na oltar / Mitrov oltarvznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu; star. iti, stopiti pred oltar poročiti se; star. peljati, popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo; publ. povezanost prestola in oltarja monarhije in cerkvene oblasti

   3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA