Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (37.014-37.038)



  1.      tropína  -e ž (í) nav. mn. 1. kar ostane po iztisnjenju tekočine iz plodov, semen: kuhati žganje iz tropin; bučne, sončnične tropine; grozdne, sadne tropine / vinske tropine ♦ agr. oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično iztisnilo olje 2. usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla: zabeliti žgance s tropinami / maslene tropine
  2.      tropínec  -nca m () nar. tropinovec: popil je kozarček tropinca
  3.      tropínka  -e ž () nar. zahodno repa, kisana v grozdnih tropinah: na pladenj je naložila tropinko in klobase / repa tropinka
  4.      tropínovica  -e ž (í) nar. tropinovec: piti tropinovico
  5.      tropínovka  -e ž (í) nar. tropinovec: ponudil jim je kozarček tropinovke
  6.      tropínski  -a -o prid. () ki je iz tropin: tropinsko žganje ∙ nar. tropinsko vino delanec
  7.      trópóljen  -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) agr. tripoljen: tropoljno gospodarstvo
  8.      trópóljski  tudi trópôljski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑; ọ̑-ó) agr. tripoljen: tropoljsko gospodarstvo
  9.      trópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: tropski gozdovi; tropske puščave; tropska morja / tropski les; tropski sadež; tropske bolezni; tropske rastline; tropsko deževje; tropsko podnebje / tropska čelada, obleka ∙ ekspr. v mestu je vladala tropska vročina zelo velikaastr. tropsko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; geogr. tropski pas področje z vročim podnebjem na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom; med. tropska malarija malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; meteor. tropski ciklon področje zelo nizkega zračnega pritiska na tropskem področju, ki ga navadno spremlja vihar; izredno močen vrtinčast tropski vihar; zool. tropske ribe ribe, ki živijo v vodah tropskega pasu
  10.      trós  -a m (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi; trosi praproti; trosi pri glivah / glivični trosi 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros
  11.      trósenje  -a s (ọ́) glagolnik od trositi: trosenje gnoja / trosenje letakov / preprečevati trosenje laži / lahkomiselno trosenje denarja
  12.      trosílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na trosenje: trosilna naprava / trosilna akcija med narodnoosvobodilnim bojem akcija, pri kateri se skrivaj odlagajo listi z gesli, besedili proti okupatorju
  13.      trosíti  in trósiti -im nedov. ( ọ́) 1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: trositi gnoj; trositi seno z vilami; trositi rozine po testu / trositi letake po ulici / ekspr. strojnice trosijo krogle izstreljujejo 2. spravljati kam določeno količino česa sipkega, drobnega: trositi piščancem zrnje 3. ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: trositi prepir, strah med ljudi; to orožje trosi smrt 4. ekspr. razširjati, razglašati: trositi laži in čenče po vasi; od hiše do hiše je trosila novice / ne verjemi vsemu, kar trosijo o nas 5. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: trosil je denar po igralnicah; pren. trositi svoje moči
  14.      tróska  -e ž (ọ̑) 1. nar. vzhodno usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati trosko na kruh 2. zastar. žlindra: kupi troske ob topilnici
  15.      tróskòk  -óka in -ôka m (ọ̑- ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo: zmagati v troskoku
  16.      trósovec  -vca m (ọ̑) nav. mn., zool. zajedavske praživali, ki se razmnožujejo s trosi, Sporozoa: bičkarji, migetalkarji in trosovci
  17.      trosóvnica  -e ž (ọ̑) bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv: oblika, barva trosovnice
  18.      tróšek  -ška m (ọ̑) star. strošek: povrniti troške; troški prevoza / popraviti na svoj trošek, na svoje troške
  19.      tróšen  -šna -o prid. (ọ̑) zastar. trhel, preperel: trošno ostrešje / trošne vrvi
  20.      tróšenje 2 -a s (ọ́) glagolnik od trošiti: trošenje denarja / trošenje energije
  21.      trôšica  -e ž (ó) star. trohica: trošica upanja je še
  22.      trošíti  in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. ( ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljatipubl. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava
  23.      troškóvnik  -a m (ọ̑) star. seznam, popis stroškov; stroškovnik: vpisati v troškovnik
  24.      tróšnica  -e ž (ọ̑) nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: modri svišč in bele trošnice
  25.      tróšnja 2 -e ž (ọ́) zastar. trošenje, poraba: trošnja denarja

   36.889 36.914 36.939 36.964 36.989 37.014 37.039 37.064 37.089 37.114  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA