Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (3.689-3.713)



  1.      núlarica  -e ž () star. mehka bela moka: kruh iz nularice / dvojna nularica ostra bela moka
  2.      obára  -e ž () 1. juhi podobna jed iz mesa in zelenjave: skuhati obaro; naročiti obaro z žganci / kunčja, telečja obara 2. zastar. zvarek, prevretek: pripraviti obaro iz korenin
  3.      obárek  -rka m () redko zvarek, prevretek: obarek iz korenin
  4.      obáren  -rna -o prid. () gastr., navadno v zvezi obarna juha juha, podobna obari: zdrobovi vložki v obarni juhi
  5.      obáriti  -im tudi obaríti -ím dov., obáril (ā ; í) na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo: obariti paradižnik; obariti pečenice pred pečenjem obárjen -a -o tudi obarjèn -êna -o: obarjene krvavice
  6.      obarjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na obarjanje2: obarjalni postopek / obarjalna kopel
  7.      obárjanje 1 -a s (á) glagolnik od obarjati1: čiščenje in obarjanje zelenjave
  8.      obárjanje 2 -a s (á) glagolnik od obarjati2: obarjanje sulfidov iz raztopin; obarjanje in filtriranje
  9.      obárjati 1 -am nedov. (á) na hitro prekuhavati ali polivati kaj z vrelo vodo: obarjati fižol; obarjati krvavice
  10.      obárjati 2 -am nedov. (á) kem. s kemičnimi reakcijami izločati iz raztopine v obliki trdnih ali tekočih delcev: obarjati s kemičnimi reagenti; obarjati se v kosmičih
  11.      obárvanje  -a s () glagolnik od obarvati: obarvanje lesa, tkanine / miljejsko obarvanje oseb
  12.      obárvanost  -i ž () lastnost, značilnost obarvanega: enakomerna obarvanost kože; obarvanost kril pri metuljih / čustvena obarvanost balade; narečna obarvanost jezika; zvočna obarvanost
  13.      obárvati  -am dov. () 1. dati čemu kako barvo: primesi različno obarvajo diamant; pri trohnobi se les rdečkasto obarva / ekspr. jeza ji je obarvala obraz z rdečico // navadno s prislovom dati čemu določene poteze, značilnosti: pisatelj je plastično obarval razcep med starimi in mladimi; politično obarvati dogodke; obarvati jezik z narečnimi besedami 2. redko pobarvati: obarvati stene z apnom ◊ med. obarvati histološki preparat obárvan -a -o: čustveno obarvane besede; rdeče obarvana jabolka
  14.      óbčenároden  -dna -o prid. (ọ̄-á) knjiž. vsenaroden, splošnonaroden: vzdrževanje kulturnih ustanov je občenarodni problem
  15.      občinár  -ja m (á) nar. pripadnik določene občine; občan: pri delu so pomagali vsi občinarji // občinski odbornik, občinski funkcionar: pritoževati se občinarjem
  16.      obdarítev  -tve ž () glagolnik od obdariti: obdaritev otrok
  17.      obdaríti  -ím dov., obdáril ( í) dati darilo, dar: obdariti otroke za novo leto; obdarili so jih z denarjem in dragocenostmi; bogato obdariti // knjiž. povzročiti, da kdo ima kako pozitivno lastnost: narava ga je obdarila z bistrostjo, razumnostjo / obdariti z naravnimi lepotami obdárjen -a -o tudi obdarjèn -êna -o: obdarjeni otroci naj zapustijo dvorano; z živahno fantazijo obdarjen otrok
  18.      obdárjati  -am nedov. (á) dajati darila, darove: obdarjati otroke ob novem letu
  19.      obdárjenost  tudi obdarjênost -i ž (; é) knjiž. stanje obdarjenega: naravna obdarjenost različnih področij / redko glasbena obdarjenost nadarjenost
  20.      obdarovánec  -nca m (á) kdor je obdarovan: navesti imena obdarovancev; darovalec in obdarovanec
  21.      obdarovánje  -a s () glagolnik od obdarovati: obdarovanje otrok
  22.      obdarováti  -újem dov.) dati darilo, dar: dedek Mraz je obdaroval otroke; obdarovati maškare s krofi; pren. jesen je kmete bogato obdarovala // knjiž. povzročiti, da kdo ima kako pozitivno lastnost: narava ga je obdarovala z bistrostjo in lepoto obdarován -a -o: obdarovan z razumnostjo in voljo; bogato obdarovani otroci
  23.      obgovárjati  -am nedov. () 1. ogovarjati: čutili so se tako povezane, da so se celo neznanci obgovarjali 2. nar. grajati, karati: ne obgovarjaj ga in tudi ne zagovarjaj
  24.      oblagodáriti  -im in oblagodaríti -ím dov., oblagodáril (á ; í) star. obdariti, nagraditi: gospodar ga je bogato oblagodaril / narava ga je oblagodarila s talenti ∙ iron. tovarna je oblagodarila okolico z dimom in smradom onesnažila oblagodárjen -a -o in oblagodarjèn -êna -o: z naravnimi lepotami oblagodarjena pokrajina
  25.      obrédar  -ja m (ẹ̑) ekspr. kdor vodi slavnosti, obrede: priti v spremstvu obredarja

   3.564 3.589 3.614 3.639 3.664 3.689 3.714 3.739 3.764 3.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA