Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (3.689-3.713) 
- núlarica -e ž (ȗ) star. mehka bela moka: kruh iz nularice / dvojna nularica ostra bela moka ♪
- obára -e ž (ȃ) 1. juhi podobna jed iz mesa in zelenjave: skuhati obaro; naročiti obaro z žganci / kunčja, telečja obara 2. zastar. zvarek, prevretek: pripraviti obaro iz korenin ♪
- obárek -rka m (ȃ) redko zvarek, prevretek: obarek iz korenin ♪
- obáren -rna -o prid. (ȃ) gastr., navadno v zvezi obarna juha juha, podobna obari: zdrobovi vložki v obarni juhi ♪
- obáriti -im tudi obaríti -ím dov., obáril (ā ȃ; ȋ í) na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo: obariti paradižnik; obariti pečenice pred pečenjem obárjen -a -o tudi obarjèn -êna -o: obarjene krvavice ♪
- obarjálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obarjanje2: obarjalni postopek / obarjalna kopel ♪
- obárjanje 1 -a s (á) glagolnik od obarjati1: čiščenje in obarjanje zelenjave ♪
- obárjanje 2 -a s (á) glagolnik od obarjati2: obarjanje sulfidov iz raztopin; obarjanje in filtriranje ♪
- obárjati 1 -am nedov. (á) na hitro prekuhavati ali polivati kaj z vrelo vodo: obarjati fižol; obarjati krvavice ♪
- obárjati 2 -am nedov. (á) kem. s kemičnimi reakcijami izločati iz raztopine v obliki trdnih ali tekočih delcev: obarjati s kemičnimi reagenti; obarjati se v kosmičih ♪
- obárvanje -a s (ȃ) glagolnik od obarvati: obarvanje lesa, tkanine / miljejsko obarvanje oseb ♪
- obárvanost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost obarvanega: enakomerna obarvanost kože; obarvanost kril pri metuljih / čustvena obarvanost balade; narečna obarvanost jezika; zvočna obarvanost ♪
- obárvati -am dov. (ȃ) 1. dati čemu kako barvo: primesi različno obarvajo diamant; pri trohnobi se les rdečkasto obarva / ekspr. jeza ji je obarvala obraz z rdečico // navadno s prislovom dati čemu določene poteze, značilnosti: pisatelj je plastično obarval razcep med starimi in mladimi; politično obarvati dogodke; obarvati jezik z narečnimi besedami 2. redko pobarvati: obarvati stene z apnom ◊ med. obarvati histološki preparat obárvan -a -o: čustveno obarvane besede; rdeče obarvana jabolka ♪
- óbčenároden -dna -o prid. (ọ̄-á) knjiž. vsenaroden, splošnonaroden: vzdrževanje kulturnih ustanov je občenarodni problem ♪
- občinár -ja m (á) nar. pripadnik določene občine; občan: pri delu so pomagali vsi občinarji // občinski odbornik, občinski funkcionar: pritoževati se občinarjem ♪
- obdarítev -tve ž (ȋ) glagolnik od obdariti: obdaritev otrok ♪
- obdaríti -ím dov., obdáril (ȋ í) dati darilo, dar: obdariti otroke za novo leto; obdarili so jih z denarjem in dragocenostmi; bogato obdariti // knjiž. povzročiti, da kdo ima kako pozitivno lastnost: narava ga je obdarila z bistrostjo, razumnostjo / obdariti z naravnimi lepotami obdárjen -a -o tudi obdarjèn -êna -o: obdarjeni otroci naj zapustijo dvorano; z živahno fantazijo obdarjen otrok ♪
- obdárjati -am nedov. (á) dajati darila, darove: obdarjati otroke ob novem letu ♪
- obdárjenost tudi obdarjênost -i ž (ȃ; é) knjiž. stanje obdarjenega: naravna obdarjenost različnih področij / redko glasbena obdarjenost nadarjenost ♪
- obdarovánec -nca m (á) kdor je obdarovan: navesti imena obdarovancev; darovalec in obdarovanec ♪
- obdarovánje -a s (ȃ) glagolnik od obdarovati: obdarovanje otrok ♪
- obdarováti -újem dov. (á ȗ) dati darilo, dar: dedek Mraz je obdaroval otroke; obdarovati maškare s krofi; pren. jesen je kmete bogato obdarovala // knjiž. povzročiti, da kdo ima kako pozitivno lastnost: narava ga je obdarovala z bistrostjo in lepoto obdarován -a -o: obdarovan z razumnostjo in voljo; bogato obdarovani otroci ♪
- obgovárjati -am nedov. (ȃ) 1. ogovarjati: čutili so se tako povezane, da so se celo neznanci obgovarjali 2. nar. grajati, karati: ne obgovarjaj ga in tudi ne zagovarjaj ♪
- oblagodáriti -im in oblagodaríti -ím dov., oblagodáril (á ȃ; ȋ í) star. obdariti, nagraditi: gospodar ga je bogato oblagodaril / narava ga je oblagodarila s talenti ∙ iron. tovarna je oblagodarila okolico z dimom in smradom onesnažila oblagodárjen -a -o in oblagodarjèn -êna -o: z naravnimi lepotami oblagodarjena pokrajina ♪
- obrédar -ja m (ẹ̑) ekspr. kdor vodi slavnosti, obrede: priti v spremstvu obredarja ♪
3.564 3.589 3.614 3.639 3.664 3.689 3.714 3.739 3.764 3.789