Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (36.689-36.713)


  1.      trapè  -éta s (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trape je staro hišo res kupilo / kmečko trape / kot psovka trape zmešano, kaj si pa mislila ♪
  2.      tráper  -ja m (á) v ameriškem okolju lovec, ki s pastmi, zankami lovi kožuharje: kanadski traperji; traperji in drvarji ♪
  3.      trapílo  -a s (í) zastar. mučilna priprava, mučilo: ležati na trapilu; srednjeveška trapila ♦ etn. majolika, vrček z luknjico zgoraj, da pri pitju steče pijača pivcu v obraz ♪
  4.      trapíst  -a m (ȋ) 1. menih reda, imenovanega po samostanu La Trappe: postati trapist; stroga pravila trapistov / brat trapist 2. gastr. poltrdi sir v obliki hlebca z redkimi luknjami v testu: narezati trapist ♪
  5.      trápiti  -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. mučiti: trapiti koga z ljubosumnostjo, očitki; trapi se s spomini / trapiti koga s težkim delom; trapiti se z inštrukcijami / trapi ga bolezen, lakota ∙ zastar. menihi so trapili svoje telo trpinčili; star. trapiti si glavo beliti si glavo 2. pog. mešati, begati: trapiti koga z obljubami / časopisi trapijo ljudi z vsem mogočim ♪
  6.      trapljáti 1 -ám nedov. (á ȃ) nar. tavati, bloditi: kar naprej traplja okrog / čreda traplja pred pastirjem ♪
  7.      trápljenje  -a s (á) star. mučenje: prepovedati trapljenje ujetnikov / trapljenje z računanjem ♪
  8.      trapšè  -éta m (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapše jim je verjel in dal denar ♪
  9.      trasát  -a m (ȃ) fin. oseba, ki jo izdajatelj menice pozove, naj plača v menici določeno vsoto denarja: trasant in trasat ♪
  10.      trasêr  -ja m (ȇ) kdor trasira: traserji nove ceste, železnice / traserji kolesarske dirke ♪
  11.      tráta 1 -e ž (á) z nizko, navadno negovano travo porasla manjša površina: očistiti, pograbiti trato; stopiti na trato; igrati se na trati; trata okrog hiše / kositi trato; gosta trata / angleška trata z angleško travo; igriščna, parkovna, vrtna trata // z nizko travo porasla površina sploh: kjer se konča gozd, se začenjajo planinske trate; cvetne trate; trata ob potoku; travniki in trate ♪
  12.      trátenje  -a s (á) glagolnik od tratiti: tratenje denarja / tratenje časa ♪
  13.      trátina  -e ž (á) star. trata, travnata površina: stal je na tratini pred hišo / tratina sredi gozda / kopati kose tratine ruše ♪
  14.      trátiti  -im nedov. (á ā) nav. ekspr. po nepotrebnem porabljati dobrine: tratiti denar; tratiti sveče / tratiti moči za nesmiselne stvari / ne trati časa z govorjenjem ∙ ekspr. ni vredno tratiti besed o tem ni vredno govoriti, razpravljati o tem ♪
  15.      trátnica  -e ž (ȃ) nar. štajersko nizka trava, ki raste ob hišah, po tratah: kositi tratnico za svinje; rosna tratnica // trata, travnata površina: sesti na tratnico ♪
  16.      tráva  -e ž (á) rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni; po dvorišču se razrašča trava; kositi travo; krave mulijo travo; pohoditi, pomendrati, potlačiti travo; popleti, populiti, požeti travo v vinogradu; skriti se v travo; gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava; šop trave; bilo jih je kot listja in trave zelo veliko / ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča / nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava // travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah ● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; žarg. kaditi, uživati travo hašiš; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; poljud. marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima ◊ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta ♪
  17.      tráven  -vna m (á) star., v zvezah: mali traven april; veliki traven maj ♪
  18.      tráven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na travo: travna bilka; travno seme / knjiž. travna odeja; travna ruša / travna barva ♦ agr. travna detelja detelja, mešana s travo; travna mešanica mešanica semen različnih trav; travno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se zasejejo njive s travami; zool. travna pršica droben zajedavec zlasti na klasju žit, ki povzroča predčasno dozorevanje, Pediculopsis graminum trávno prisl.: travno zelena bluza ♪
  19.      travestíja  -e ž (ȋ) 1. lit. šaljivo ali posmehljivo delo, nastalo iz vsebinskih sestavin drugega dela: napisati travestijo; parodija in travestija / Robova travestija Jurčičevega Desetega brata, redko na Jurčičevega Desetega brata 2. knjiž., navadno v povedni rabi predelava, spremenjena podoba: slika je subjektivna travestija motiva iz narave / njegova razuzdanost je nekakšna travestija svobode ♪
  20.      travestírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lit. predelati, spremeniti v travestijo: travestirati dramo, ep, roman / žarg. travestirati Jurčiča ∙ knjiž. ekonomski optimisti so neprijetna dejstva travestirali olepšali ♪
  21.      trávica  -e ž (á) manjšalnica od trava: travica je že vzklila; drobna, nizka travica; šop travice / ekspr. vsako travico na potki takoj izpuli / negovati travico okrog hiše ∙ star. kaditi hudičevo travico tobak, cigarete ♪
  22.      travínje  -a s (ȋ) knjiž. travnata površina: hektar travinja; polje in travinje ♪
  23.      trávma  -e ž (ȃ) 1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba: udarec je povzročil travmo; zlomi, opekline in druge travme / akustična travma ki jo povzroči hrup, pok; porodna travma ki nastane pri porodu 2. psih. duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa: osvoboditi, rešiti se travme; očitki so v njem povzročili travmo; preboleti travmo / duševna travma 3. knjiž. zelo hudo, zelo težko doživetje: vojni poraz je bil dolgo narodna travma; spremlja ga travma grozovitega prizora; travme iz otroških let ♪
  24.      travmátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na travmo; travmatski: travmatična okvara organa / travmatična nevroza 2. knjiž. zelo hud, zelo težek: travmatičen dogodek / travmatična doživetja / travmatične posledice ● knjiž. zgodovinarji imajo do nekaterih dogodkov travmatičen odnos poln predsodkov ♪
  25.      travmatologíja  -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju (telesnih) poškodb: zgodovina travmatologije / prometna travmatologija 2. žarg., med. travmatološki oddelek v bolnici: poškodovanca so prepeljali na travmatologijo ♪

   36.564 36.589 36.614 36.639 36.664 36.689 36.714 36.739 36.764 36.789  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA